Zgodba mame prvošolca: »Imamo težavo. Vem, da je moj otrok sposoben in pameten, a v šoli nikakor ne dohaja snovi matematike. Doma porabimo ogromno časa, da se učimo z njim. Lahko bi celo rekla, da nam matematika kroji družinsko življenje oziroma naš prosti čas. Kljub temu me skrbi, ker je sin vedno bolj brez volje in se zapira vase. Zadnjič mi je rekel: ‘Mami, a jaz pa nisem pameten, ker mi matematika ne gre?’ Kako grozno je kaj takega slišati od lastnega otroka. To preveč vpliva na njegovo samopodobo … Kaj lahko storimo? Je res kaj narobe z mojim otrokom?«

Ta zgodba je na žalost zgodba mnogih otrok v prvih razredih osnovne šole, ki s težavo razumejo težke matematične pojme. Bojimo se, da bo zaradi korone in posledično zaprtja šol takih otrok še več …

Matematika nekoč in danes

Dostikrat starši ne razumejo stiske otroka. Mi smo odraščali v času, ko smo na tehtnici še premikali uteži in iskali ravnovesje; ko smo glasno šteli poskoke s kolebnico; ko smo mami v roke podali šiviljski, očetu pa mizarski meter; ko smo šteli, koliko ovac je prišlo nazaj v hlev; ko smo aktivno sodelovali pri gradnji hiše in točno vedeli, kaj je kvader; ko smo na kmetijo ali pa v trgovino šli po liter mleka ali kilogram moke … Kot zavedanje, da je sneg mrzel in trava zelena, so nam bile tudi logične osnovne merske enote. Lastne izkušnje so pripomogle k pretvarjanju količin v simbol števil, ne da bi se tega sploh zavedali.

In danes? Edino dejanje, ki ga od nas zahteva nakup banan je, da si zapomnimo številko, ki jo moramo pritisniti na tipkovnici. Ali je to gram, dekagram ali kilogram, otrokom ni jasno. Ni videl niti mase, ne cene … So izjemno spretni v tipkanju po zaslonih pametnih telefonov, a nespretni  s praktičnimi pripomočki. Ur s kazalci skorajda ni več. Kolebnice imajo lahko digitalni števec. Štetja ovac pa ne potrebujejo.

Na vse to pa jim je osvajanje matematike otežil še novi sistem devetletke, ki prehitro od majhnega otroka zahteva preveč. Sedemletnik nekoč je hodil v prvi razred in spoznal števila do 20, vendar sešteval in odšteval samo do deset. Sedemletnik danes pa hodi v drugi razred, računa do sto ter rešuje lažje enačbe in dele celote. Za vse to ima na razpolago manj ur kot prej in ni časa za utrjevanje.

Po natančni analizi in raziskavah se je pokazalo, da se pri matematiki učni cilji slabo dosegajo, da znanje računstva izginja, da neutrjena snov prvega in drugega razreda povzroča hude težave ter da spremembe učnega sistema ciljajo previsoko. Več o raziskavi in analizi na tej povezavi >>

Naša stara mama, rojena 1902, ni imela možnost šolanja in zatorej ni bila izobražena. Vendar je znala uporabne matematike toliko, daje obvladovala življenje. To manjka. To rabijo naši otroci.

Kaj to pomeni za otroka?

Mnogi so v stiski, ker ne zmorejo dohajati učne snovi pri matematiki. Hkrati so še premajhni, da bi znali natančno razložili, kaj je tisto, česar ne razumejo. Matematika pa so stopnice, ki jih ne v šoli, niti v življenju ne moreš preskočiti. Če temelji niso trdni, pa vemo, da nadalje ni mogoče graditi trdnih zidov. Tak otrok bo vse življenje trdil, da je matematika grozna, da je brezveze. Matematika mu bo krojila izbor nadaljnjega šolanja, namesto da ga ne bi ovirala pri izpolnjevanju želje po poklicu.

Dajmo otroku večjo širino možnosti pri odločanju za poklice s tem, da mu približamo uporabno matematiko, ki jo bo razumel, ga bo veselila in mu ne bo jemala nič več energije in časa kot ostali predmeti. 

Na srečo ali žalost je prav matematika področje, ki nikomur na tem svetu ne uide. Če ne drugega, imamo matematiko oziroma številko premico vse odraslo življenje že v denarnici.

Kaj to pomeni za družbo?

Nerazumevanje matematika lahko že v prvih treh razredih povzroča odpor in strah, ki v nadaljevanju kroji odločitve pri izbiri poklicne poti. Mnogi si želijo določenih poklicev, a si ne upajo izbrati dotične šole prav zaradi neuspehov in strahu pred matematiko. To pomeni, da se jih premalo odloča za naravoslovne poklice.

V vsakdanjem življenju smo obkroženi s stroji, napravami, postopki, od katerih zahtevamo brezhibno delovanje in brez katerih si ne predstavljamo življenja. Pa se res zavedamo, kdo te stroje, naprave načrtuje in izdeluje? Temelj teh ved je prav matematika.

Družba potrebuje naravoslovno in tehnično izobražene ljudi. Že danes jih primanjkuje, v prihodnosti pa bodo ti poklici še bolj iskani, še bolj cenjeni. Z razumevanjem matematike bo otrok imel veselje, posledično več znanja in zato večjo širino možnosti pri odločanju za poklice.

Vsako učilo ima QR kodo, s katero dostopate do video vsebin, kjer Alenka Knez razloži, kako učilo uporabljati in tako vodi otroka kot bi ga imela ob sebi in mu nudila individualno podporo pri učenju matematike.

Rezultat?

• Otroci bodo imeli radi uporabno matematiko; razumeli bodo, zakaj in kje v življenju jo bodo vedno potrebovali,
• starši bodo razbremenjeni mnogih ur sedenja ob otroku, da se nauči matematike,
• mladostniki se bodo odločali za naravoslovne in tehnične poklice, ki bodo v prihodnosti še bolj cenjeni in iskani,
• napredek družbe pa zagotovo temelji na dobro izobraženih naravoslovno-tehničnih kadrih na vseh stopnjah izobraževanja.

A bistveni so seveda otroci. V svoji iskrenosti in neposrednosti povedo največ: