Prispevki za dva meseca za s.p. odpisani, nadomestilo za s.p.

Vlada je sprejela ukrepe za podjetja in s.p., ki so namenjeni blažitvi krize zaradi korona virusa. Najbolj aktualen ukrep za večino mladih podjetnikov je odpis prispevkov za s.p. za (vsaj) 2 meseca ter nadomestilo za čas izpada dohodkov v višini 490 evrov.

Dogodek sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru »Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020«, prednostne osi: »3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«. www.eu-skladi.si

V Katapultu, ki je preko »Javnega razpisa za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020-2022 (SIO 2020-2022)« z letošnjim letom postal del mreže subjektov inovativnega okolja, in bo do konca leta 2022 izvajal operacijo SIO-KATAPULT 2020-22, smo pripravili povzetek nekaterih ukrepov. Zaradi korona virusa so na udaru predvsem panoge turizma, gostinstva, trgovine in predelovalne dejavnosti. To so področja, kjer se bo potreba po delavcih začasno zmanjšala, zato so ukrepi, ki bodo prispevali k lajšanju položaja delodajalcev in delavcev nujni.

Ključno za s.p. (popoldanski s.p. izključeni)
Izredno pomoč bodo prejeli vsi samozaposleni, ki bodo prek posebne izjave prijavili zmanjšanje obsega svojega posla – država jim bo krila znesek v višini 70% minimalne plače (okoli 490 evrov). Gre za neke vrste UTD. Izjava se bo v elektronski obliki, v kateri bo podjetnik opisal svoje stanje. Izjava bo javno objavljena ter jo bodo državni organi lahko preverili.

Prispevke za s.p. v času krize bo plačevala država, plačilo akontacije dohodnine ter DDPO se odloži. POMEMBNO! Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 evrov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

Ključno za podjetja (brez zavodov, društev in zbornic)
Vse prispevke ZPIZ (delavca in delodajalca) za delavce, ki bodo delali v času krize, bo plačevala država. Pravice iz strani zavarovanja ostajajo takšne, kot so.

*Za povečevanje likvidnosti se uvede shema za odkup terjatev, ki niso bile plačane. Ukrep je namenjen preprečevanju verižne nelikvidnosti.
*Zamrzne se uveljavljanje kazni za morebitne zamude dobav pri poslovanju z državo.
*Zamrzne se plačilo davka DDPO in akontacija DDPO, ukrep velja do januarja 2021.
*Plačilni roki države se skrajšajo na 8 dni.
*Dodatno se podpre organizacije ter inštitute, ki se ukvarjajo z razvojem cepiv ter zaščitnih sredstev za preprečevanje okužb.
*Država bo krila prispevke vseh delavcev, ki so na čakanju.
*Za delavce, ki delajo, bo država (delodajalce) nagradila z 20%.
*Bolniške odsotnosti v času epidemije bo od prvega dne dalje krila zdravstvena zavarovalnica.
*Status za delavce, ki zaradi varstva otrok in podobnih razlogov ne delajo, bo enak statusu delavcev na čakanju.
*Delavec, ki izgubi službo, od prvega dne dalje prejme nadomestilo.
*Javne storitve, ki se ne izvajajo, se ne plačujejo.
*Upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo solidarnostni dodatek.

Predlogi v preteklih dnevih, ki so bili deloma že sprejeti
Vsi ukrepi gredo v smer odlaganja plačil oziroma podaljševanja rokov. Pomemben ukrep je tudi poenostavitev zmanjšanja akontacije dohodnine oziroma DDPO glede na preteklo leto ter določanja osnove za plačilo prispevkov. Pri veliko ukrepih gre zaenkrat samo za odločitev za ukrep, v praksi pa postopki še niso izvedljivi. Ukrepi so našteti v nadaljevanju.

1. Predlaganje davčnih obračunov:
Rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej za leto 2019 se z 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

2. Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

3. Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb
Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

4. Določitev nove zavarovalne osnove
Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

5. Odlog in obročno plačilo davkov
Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

6. Letna odmera dohodnine

Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine (IID) se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme IID) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal IID v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, prejele svoj IID do 30. 6. 2020.

7. Davčna izvršba
Politiko izvajanja davčne izvršbe v času epidemije virusa COVID-19 določi minister, pristojen za finance. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ ne začne ali ne nadaljuje že začete davčne izvršbe.

8. Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)
Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

8.1. Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?
Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, obveznosti lahko poravna do 6. 4. 2020 – nato mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

9. Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca
Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z zakonom.

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.

V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur).

10. Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev
Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.

Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.