Podpiramo inovativnost, cenimo tehniško dediščino, ponosni smo na naše ljudi, predvsem pa imamo radi našo dolino. Zato se nam zdi pomembno, da se spomnimo na velike trboveljske tehniške inovatorje v preteklosti, ki so nam lahko tudi navdih za inovativnost v bodoče. 

Ivan Skrinjar je bil najprej zaposlen v Rudniku Trbovlje Hrastnik, nato pa v Elektro Standardu, kjer je s sodelavci izdelal načrt za pralni stroj. Leta 1956 je pridobil jugoslovansko patentno pravico za Obroč za pralne glave pralnih strojev. Zaradi tega razvoja je bila v Trbovljah že leta 1956 proizvedena serija prvih električnih pralnih strojev v takratni Jugoslaviji, ki so jih izdelovali v Elitu.

Stane Pintar

Stane Pintar je bil človek izvirnih pristopov za reševanje zapletenih tehnoloških postopkov.  Velikokrat toliko pred časom, da je bil nerazumljen. Vrhunec njegove inovativnosti je bila izdelava čipov za množinsko proizvodnjo diod 1N400x.  Po letu 1974 je zasnoval in realiziral  tehnologijo, ki ga ni imela nobena proizvajalka diod na svetu. Zaradi vmesnih meritev električnih lastnosti čipov  in ne šele končne kontrole izdelkov, so v ISKRI prihranili velike vsote denarja. V  Iskri TPT so v hudem konkurenčnem boju na tuji trg plasirali  kar 80 % svoje proizvodnje.

Valentin Osredkar

Valentin Osredkar je bil nepogrešljiv izumitelj v Strojni tovarni Trbovlje. Že leta 1958 je pridobil jugoslovanski patent z nazivom Jamska stojka. Stojko so poimenovali Valent. Vzbudila je veliko zanimanje tudi na mednarodnem tehniškem področju, zato se je stojko STT prodajala v več evropskih držav. Na X. mednarodni razstavi iznajdb v Bruslju leta 1961 je Valentin Osredkar za stojko prejel srebrno kolajno, za nakladalec premoga pa zlato kolajno.

Franc Jenčič

Franc Jenčič dipl.inž. kemije – Že kot študent je leta 1940 pri takratni Premogokopni družbi Trbovlje z raziskavami prispeval k preureditvi čistilnih naprav na separaciji premoga v Trbovljah. Povečal je pridobivanje premogovega prahu 450 do 500 ton dnevno in tako bistveno prispeval k čistejši Savi. Ta premogov prah je imel veliko kalorično vrednost, zato so ga koristno uporabili v termoelektrarni.

Nato se je zaposlil v Cementarni Trbovlje. Zaradi pomanjkanja opreme v laboratoriju jo je izdeloval kar sam – n. pr. analitske tehtnice in mnoge merile instrumente. Rudniku je dal pobudo  za ustanovitev finomehaničnega oddelka v Centralnih rudarskih delavnicah. Inž. Jenčič je bil tudi tehnični delegat Združenih narodov, ekspert za vročevodno parno tehnologijo in vode v termoelektrarnah tujih firm. Njegovo znanje, strokovno mnenje in izvedbene spretnosti so bile izjemno cenjene tudi v mednarodnem merilu.

To so samo nekatera imena tehniških velikanov iz našega okolja, ki jih ni več med nami. Vsi so z elementarno pametjo, vizionarstvom, trdoživostjo in trmoglavostjo premikali mejnike. Skoraj vsi so se kot stranske dejavnosti razvili zaradi potreb rudnika.

Žal pa je imelo v 200 letni dobi premogovništvo največjo vlogo s predpostavko, da bo večno aktualno.  Zato se niso podpirali obrobni razvojni potenciali, ki bi lahko pri zatonu rudarstva pomenili drugačna delovna mesta in kontinuiteto razvojnih oddelkov.

Zagotovo je to dragocena zgodovinska izkušnja iz našega okolja, ki je ne smemo prezreti. Zaradi mlajše generacije takšnih napak ne smemo ponavljati. Spodbujajmo ljudi, ki znajo razmišljati in jim pomagajmo speljati njihove ideje.

Pripravila: ing. Alenka Knez s sodelavci, KLTT  – Klub ljubiteljev tehnike Trbovlje


Literatura

  • Člani, KLTT 2019, Pralni stroj PS8, Trbovlje: ZMT
  • Kovačič, Stane, 2014, Dioda 1N 400X : ZMT
  • Medvešek, Jakob, 2012, Analitska tehtnica, Trbovlje: ZMT
  • Cenc, Stane, 2009, Trbovlje mesto tehniškega razvoja: stojka Valent, Trbovlje : ZMT

VIRTUALNO PRIJATELJI

Zaupaj nam svoj email naslov, da te enkrat ali dvakrat v mesecu malo pozdravimo in te obvestimo o dogajanju na Katapultu (dogodki, novosti, uporabna znanja, včasih tudi kaj zabavnega in dobrodelnega …).

KLIKNI TUKAJ ZA PRIJAVO!