Dr. Jure Knez

Danes ste svetovno uspešni, kakšni so bili pa začetki? 

Jure Knez: “Začeli smo brez denarja in z zelo majhno bazo strank. Na začetku smo pisali samo programski paket, ki je bil uporabljen z merilnimi instrumenti drugih proizvajalcev. S sodelovanjem z velikimi podjetji na področju merilne tehnike smo hitro širili bazo strank, delali kot nori dneve in noči in tako že leta 2003 prodali prvo licenco v ameriško agencijo za raziskave vesolja NASA za analizo podatkov vesoljskega čolniča Space Shuttle.

Leta 2003 smo prodali prvo licenco, že leta 2005 pa z Naso sklenili za tiste čase res velik posel. Po petih letih obstoja podjetja je kar neverjetno, da so nas izbrali za pomembni projekt prenove telemetrije ob ponovno oživitvi programa Space Shuttle.”

Program Space Shuttle je bil četrti program človeških poletov v vesolje, ki ga je izvedla Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje (NASA), ki je izvajala rutinski prevoz posadke in tovora med zemljo in orbito od leta 1981 do 2011.

“Pogodba je vsebovala opremo za njihov telemetrijski center z novim sistemom spremljanja in analizo podatkov z raket. Po vrednosti je bil ta projekt med manjšimi, dal pa nam je krila in neverjetno referenco tako v Sloveniji kot v tujini. Treba je imeti projekte, ki prinašajo zaslužek, ter tudi take, ki prinašajo ugled.«

Ta je zagotovo prinesel izjemen ugled! A si je v začetku sploh predstavljal, da bodo dosegli kaj takega? Predvsem tako hitro?

»Me sprašuješ, če smo imeli to v poslovnem načrtu? Niti približno ne … Danes včasih še celo predavam o tem, kako je potrebno narediti analizo trga, kako sestaviti poslovni načrt … in kako prvič predstaviti idejo. Ampak v bistvu tega v začetku nismo imeli. Pač ustvarjali smo, kar smo radi počeli. Sicer je za vsakim uspehom še en del, ki javnost ne vidi.

Že za posel z NASO smo se v resnici morali kar precej potruditi. Prvi sestanek po podpisu pogodbe je bil naravnost šokanten. Namesto da bi naredili časovnico razvoja, so nas obvestili, da nam ne morejo zaupati podrobnosti projekta, ker spadajo med zaupne informacije. V tistem trenutku sem vstal, se zahvalil za zaupanje in dejal, da preprosto nimamo dovolj znanja, da iz teh skromnih opisov izdelamo proizvod. Po tem so se omehčali in nam pripravili simulirane testne podatke, na katerih smo se učili in razvijali. Delali smo z najboljšimi inženirji NASE, ki so bili zraven, ko se je rodila telemetrija.

Zadnji del projekta je pomenil tritedensko delo v NASINEM centru na Floridi, kjer smo delali najtežje dele dekodiranja, spali pa bore malo. Dopoldan delo v Centru, popoldne in pozno v noč ali celo proti jutru pa noro programiranje.

Bili smo le trije. Dejan je izjemen programer in avtor večine najbolj zahtevne kode v Dewesoftu. Z nami je čisto od začetka. Jaz sem vedel, kaj moramo narediti, Dejan pa, kako. Tomaž je bil v tistih časih še čisto svež, nikoli prej ni bil na letalu, danes pa je vodja razvoja. Imamo res izjemne ljudi.

Še danes se spomnim Curta, vodje telemetrijskega centra, majhnega, izredno bistrega moža, ki nas je vprašal: A vi trije rešujete probleme na terenu, doma vam ostala ekipa dela pa na osnovnem programu? Vsi trije smo odločno kimali: Ja, seveda, točno tako! da se ne bi izdali, da smo mi trije v bistvu kar celotna ekipa programerjev. Kako bi pa bilo videti, če bi vedel resnico, on, ključni mož telemetrije, ki ga še v času njegove upokojitve pokličejo za najzahtevnejše izzive.
V treh tednih smo naredili ogromno, bistveno več, kot so v NASI pričakovali, in uspešno dokončali projekt.

Bili smo popolnoma izžeti, a vendar veseli. Zmagali smo. Dokazali smo, da imamo znanje, močno voljo in potrpežljivost, da naredimo velike projekte.”

Kaj mu je bilo pa v vsem procesu najtežje?

Jure Knez: “Prepričati sodelavce, da smo sposobni vrhunskih dosežkov za najpomembnejše stranke. Naj povem eno zgodbo: Ko sem vodji podjetja, kjer sem delal kot študent strojništva, predstavil idejo o preprosti programski opremi za meritve, jo je komentiral: ‘Jure, a ti misliš, da se lahko primerjaš z najboljšimi na svetu v merilni industriji in da boš kar svetovno uspel?’ Odgovoril sem: ‘Ne vem. Ampak poskusim pa lahko, a ne?

Vrtal je naprej: ‘Pa veš, da imajo ta velika podjetja na stotine programerjev, ki delajo na podobni programski opremi, ti pa si sam? Razlika se bo samo še povečevala.’ Nisem se hotel prepirati, vse to sem zelo dobro vedel tudi sam. Ni mi bilo mar. Vedel sem, kje so ključne razlike, ki bodo moj izdelek naredile drugačnega. Hkrati pa sem tudi vedel, da je dela ogromno. Tako se je moja kariera v tem podjetju zaključila, začela pa se je samostojna, negotova pot. Vse ali nič. Zakopal sem se v delo in nikoli razmišljal o stotinah programerjev v Nemčiji in na drugi strani Atlantika. Itak so šli v drugo smer.

Vedno sem trdno verjel v naše znanje in proizvod. Če nimaš te trdne vere, nimaš temelja za uspeh.

Uspeh pa je bil v tem primeru prav neverjeten. Programska oprema Dewesoft je ena izmed zelo redkih tehnologij, ki jo je NASA v letu 2015 prenesla iz programa Space Shuttle na nov program Orion in SLS.”

In od takrat naprej so srečno živeli do konca svojih dni?

Jure Knez: »Ja, seveda …  Nikakor ne gre tako. Življenje ti včasih postreže z izzivom, ki ga ne pričakuješ. Enega največjih šokov smo doživeli leta 2011. Franz in Herbert prodala Dewetron, še preden smo skupaj ustanovili Dewesoft. Lastnik največjega partnerja Dewetrona, ki je izdeloval instrumente, na katerih se je uporabljala naša programska oprema, je bil tako finančni sklad iz Nemčije. Ta je pri zunanjem podjetju naročil analizo tveganja, ki je pokazala, da podjetje nima v lasti ključnih tehnologij, predvsem programske opreme. Zato mi je leta 2011 direktor podjetja rekel: ‘Jure, če bi lahko tvojo programsko opremo zamenjal čez noč, se sploh ne bi pogovarjala, ker pa bo to trajalo nekaj let, morava najti nek način za prehod na našo lastno.’ Jaz pa sem si mislil … ja, itak, Oskar kar čakali bomo na to …
To je pomenilo, da bomo izgubili večino naročil. Čez noč. Po desetih letih. Še danes se spomnim tistega sestanka … Kakšen šok.”

Kako jih je prepričal drugače?

Jure Knez: “Ni bilo mogoče. Z Andrejem sva imela enega najpomembnejših sestankov v zgodovini Dewesoft in se skupaj odločila, da gremo velik korak naprej. Začeli smo razvijati svoje instrumente, Dewetron pa je začel razvijati lastno programsko opremo. Oni so to sprejeli z dobršnjo mero samozavesti. Začela se je velika tekma za partnerje, stranke in tehnologijo. Ko smo vstopili v to tekmo, smo imeli desetkrat manjši promet in petnajst zaposlenih – kot David proti Goljatu. Šele začeli smo delati svoje instrumente, ki so bili daleč od popolnosti. Na kocko smo dali prav vse.”

Tako od leta 2011 prodajajo celostne rešitve, torej instrumente skupaj s programsko opremo.

Jure Knez: “To se je izkazalo za odlično potezo. Včasih se največja kriza izkaže za najboljšo poslovno priložnost. Če se ne bi bivši partner odločil za samomorilsko potezo odkrivanja tople vode, bi bili še danes podjetje s peščico zaposlenih, tako pa jih imamo več kot dvesto.«

Iz knjige AKROBATI – dr. Jure Knez (Petra Škarja) >>