Med Dansko in Slovenijo - kaj se lahko naučimo?

Med Dansko in Slovenijo

Danci sodijo med najsrečnejše ljudi. Država je kljub visokim davkom med najkonkurenčnejšimi in inovativnejšimi na svetu. Iz Danske prihaja veliko priznanih podjetij, ki delujejo globalno. Vestas je med vodilnimi v tehnologijah obnovljivih virov energije. Maersk je največje ladjarsko podjetje v svetu. Farmacevt Novo Nordisk je največ vredno podjetje v Evropi. LEGO Group je največji svetovni proizvajalec igrač in po RepTrak-u tako v letu 2024 kot tudi 2023, najbolj ugledno podjetje na svetu, pred družbami, kot so Mercedes, Rolex, Rolls-Royce in Sony.

V letu 2024 je bil LEGO Group izbran za najbolj privlačnega delodajalca na Češkem in Madžarskem. Zakaj teh investicij v tovarne in pisarne v naši soseščini, s katerimi je bilo odprto veliko čislanih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo, ni uspela privabiti Slovenija?

Preko osebnih opazovanj bom razčlenil dejavnike, ki botrujejo uspešnosti Danske.

Fizična in digitalna infrastruktura

V trinajstih letih, odkar poznam Dansko, sem bil priča revitalizaciji celotnih mest; posegi niso zgolj kozmetični, temveč izredno ambiciozni ter kompleksni, npr. postavitev razvejanih mrež tramvajskega mestnega prometa v z Ljubljano primerljivih mestih Aarhus in Odense. Če v Sloveniji resignirano opazujemo nezadostno infrastrukturo, kdaj tudi iz generacije v generacijo, se na Danskem težave rešujejo hitro, bodisi ko gre za zakrpanje luknje v cesti, postavitev omrežja 5. generacije, optičnega interneta na podeželju, ali umeščanje nove obvoznice v prostor. 

Med mojim bivanjem sem bil priča uspešni digitalizaciji; MitID je elektronski sistem osebne identifikacije, ki se uporablja za komunikacijo z javnim sektorjem na Danskem, kot tudi za spletno bančništvo in spletne nakupe. Omogoča dostop do e-boks, digitanega nabiralnika, kamor prihaja e-pošta vseh javnih storitev. Poleg tega služi za varnostno preverjanje pri spletnem nakupovanju izdelkov ali storitev. Uporaba gotovine je neznatna. Večina ljudi za plačilo svojih potreb uporablja kartice, digitalno denarnico ali MobilePay. Slednje je z vašim osnovnim bančnim računom povezana aplikacija, ki jo uporabljate za vse vrste plačil, tako podjetjem kot posameznikom. Rešitev digitalnega podpisa po vzoru Danske bi se lahko zlahka uporabila v Sloveniji.

Danska prednjači v t.i. Zelenem prehodu, in je blizu zadanim ciljem po zmanjšanju izpustov ter pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Potekajo tudi raziskave, ali naj se v energetski sistem vključi jedrske elektrarne. V praksi to pomeni, da zaradi viška vetrne energije Danci svoje električne avtomobile lahko ponoči polnijo brezplačno. Cene elektrike in omrežnin so za razliko od Slovenije pregledne, preko aplikacije imamo vpogled na trenutno ceno, s čimer lahko prilagodimo navade. 

Ureditev družbenih sistemov

Danska je s 5.9 milijona prebivalci razdeljena na pet regij, ki obsegajo 98 občin. Ta struktura je bila vzpostavljena z upravno reformo javnega sektorja Danske, ki je začela veljati leta 2005. 275 občin je bilo združenih v večje enote, več kot polovica občin ima več kot 40 tisoč prebivalcev, le šest danskih občin ima manj kot 20 tisoč prebivalcev. Število lokalnih in regionalnih politikov se je zmanjšalo skoraj za polovico; občinskih svetnikov ima Danska tisoč manj kot Slovenija z 212 občinami. 

Danska politika je veliko bolj sredinska kot v Sloveniji, primerjalno je, zelo poenostavljeno rečeno, bolj desna. Obstaja veliko širši konsenz o temeljnih politikah, za razliko od Slovenije je zazrta v prihodnost in dobrobit vseh, ne le zgolj pripadajočim interesnim skupinam. Močna socialna država gre z roko v roki z liberalnim odnosom do ekonomskih politik, ki botrujejo gospodarski uspešnosti.

Na zadnjih volitvah sta izgubili tako skrajna levica kot desnica. Sredinska vlada je stroga do migracij, aktivna je politika razbijanja getov, ki uspešno izkoreninja območja pomanjkanja in ne-integracije.

Izredno pomemben faktor kvalitete življenja je zaupanje v prihodnost. Nikjer se to ne kaže bolj, kot v primerjavi, in predvsem dojemanju pokojninskega sistema. Zakaj moji vrstniki v Sloveniji težijo k temu, da bi vplačevali minimalno, in zakaj jaz na Danskem več kot je potrebno? 

Danski pokojninski sistem lahko razdelimo na tri različne vrste pokojnin: državne pokojnine, pokojnine trga dela in individualne pokojnine, prejemamo jih lahko iz več kot enega vira.

Velika večina mojih sredstev za starost gre v pokojnino trga dela, tj. s pokojninsko reformo ustvarjeni kolektivni sistem individualnega pokojninskega varčevanja. Gre za namensko varčevanje na mojem osebnem računu, v katerega stanje in donosnost imam vpogled v živo preko aplikacije. Imamo možnost izbire med različnimi naložbenimi profili ali skladi, ki jih ponuja ponudnik pokojninskega zavarovanja. Denar je vložen, da bi prinesel donos. Spodbujano je odgovorno dolgoročno finančno načrtovanje.

Na univerzah ni šolnin, študentje prejemajo štipendijo, delo s skrajšanim delovnim časom je spodbujano, mladi se hitro naučijo samostojnosti in odgovornosti. Trgovine so ob nedeljah odprte, a praktično vsi zaposleni so mladoletni, ki si ob šoli služijo svoj prvi denar. 

Danska ima izredno zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem; delovni časi so krajši, delodajalci ne pritiskajo, da bi delali dolge ure ter resnično verjamejo, da zadovoljni zaposleni prinašajo boljše rezultate. Prilagodljive delovne ureditve so pogoste, kar omogoča zaposlenim, da prilagodijo svoj urnik svojim potrebam.

Danci izjemno cenijo svobodo govora. Ponašajo se s pluralističnimi mediji z uredniško neodvisnostjo in visokimi etičnimi standardi, z aktivnim dialogom z javnostjo. Stanje v Sloveniji me žalosti, in osebno menim, da so slovenski mediji sokrivi za našo nekonkurenčnost. Npr. v slovenskem diskurzu prebivalstvo težko loči med socialno politiko in socialistično politiko. To je morda najbolj razvidno v izkrivljenih predstavah o Danski, ki jih je v Sloveniji mogoče zaslediti v medijih in med ljudmi, kadar je govora o trgu dela.

Na Danskem je manj pravil in predpisov glede dela - ni minimalne plače, ni splošnega zakona o delovnih urah, ni nadomestila za brezposelnost, delodajalci lahko zlahka odpustijo delavce, da se prilagodijo potrebam trga! A ravno zato je večina v redno zaposlenih razmerjih, podjetja lahko cvetijo in tvegajo, zaradi enostavnega zaposlovanja in odpuščanja so danski delodajalci tudi bolj pripravljeni ponuditi priložnost ljudem, ki bi sicer ostali zunaj trga dela.

Danski model trga dela se imenuje Flexicurity in ima tri ključne elemente: 1. delodajalci lahko najemajo in odpuščajo po svoji volji, brez pretiranih stroškov odpuščanja. Spori v zvezi z odpuščanjem so redki. 2. Zaposleni lahko prostovoljno plačujejo članarino v sklad za zavarovanje za primer brezposelnosti A-kasse, po izgubi zaposlitve pa dobijo do dve leti nadomestila za brezposelnost. Spodbujena je osebna odgovornost posameznika. 3. Danska vlada izvaja programe izobraževanja in preusposabljanja ter zagotavlja svetovalne storitve za čimprejšnjo vrnitev brezposelnih na delovna mesta.

Poleg tega danska država zagotavlja nadomestila za preživljanje, imenovana kontanthjælp, za ljudi, ki izgubijo vir dohodka zaradi bolezni, ločitve ali brezposelnosti ter za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za druge socialne transferje, kot je pokojnina. A ne podpira delomrznežev. Danski model prožne varnosti temelji na dolgi tradiciji dialoga med združenji delodajalcev in sindikati. Plače in delovni pogoji temeljijo na kolektivno dogovorjenih sporazumih, vlada pa se redko vmešava. Stavke na Danskem so redke, saj obe strani čutita dolžnost, da dosežeta sporazum, ki bo koristil družbi. Združenje danskih industrij skrbi za usklajevanje ključnih politik in ukrepov, ki vplivajo na konkurenčnost poslovnega okolja, s stalnim dialogom tako z aktualno vlado kot opozicijo.

Mentaliteta oz. način razmišljanja

Osebno menim, da je skrivnost, zakaj vse prej našteto na Danskem deluje, v načinu razmišljanja in dojemanja sveta in temu primernega obnašanja. Za posameznike je značilna visoka stopnja osebne integritete, ki se zrcali v širši družbi. Tri četrtine Dancev verjame, da je večini ljudi mogoče zaupati. To je mogoče najbolje ponazoriti s konkretnimi primeri: pred lokali in trgovinami lahko vidimo vozičke, v katerih spijo otroci. Kolesa so nezaklenjena. Ob cestah stojijo stojnice z npr. posodicami jagod, ob njih ni nikogar, na pultu stoji blagajnica za gotovino in številka za direktno nakazilo MobilePay. Danci se med seboj praviloma ne tožarijo. Ustni dogovor ima težo. Javnih storitev se ne pridobi po vezah in poznanstvih. Nepotizem je zaničevan, na vodilnih mestih ni otrok vplivnih staršev, ali pa delajo toliko bolj zavzeto, da dokažejo svojo veljavo. Predvsem pa nikoli nisem slišal Danca, ki bi se hvalil, kako je izigral ali ogoljufal sistem, da bi se izognil plačilu davka.

Kar me pripelje do naslednje rak rane Slovenije, ki botruje našemu primerjalno nizkemu povprečnemu standardu. Danska je ena izmed držav z najnižjo stopnjo korupcije na svetu. Medtem politika v Sloveniji, v spregi z večkrat pristranskim in neučinkovitim sodstvom, legitimira obogatitev parcialnih interesov na račun davkoplačevalcev. Marsikateri državni in lokalni politik ter uradnik v Sloveniji bi na Danskem izgubil ves ugled, njegove kariere bi bilo nepreklicno konec in nikoli več ne bi imel stika z javnimi sredstvi. Ne samo, da zakonodaja deluje, tudi družba kot taka koruptivnega delovanja ne tolerira. Danci ne poznajo t.i. svetih krav, ki bi bile imune pred roko pravice, kar se sicer prepogosto dogaja v Sloveniji. Zaupanje Dancev v pravosodje je med najvišjimi v Evropi, kar priča o enakosti pred zakonom in delovanju pravne države. Nasploh se ljudem, ki imajo oblast v danskih institucijah – vladi, policiji, sodstvu, zdravstvenim službam – zaupa, da delujejo v najboljšem interesu družbe. 

Danci so upravičeno ponosni na svojo državo. Na Danskem pred večino hiš zastave vihrajo vse dni v letu, ne le ob praznikih. Ko tema pogovora nanese na državo, Danci ne govorijo o njej v tretji osebi, temveč v prvi. Vedo, da smo država mi, ljudje. 

Dr. Rok Žgalin Kobe