DEEPTECH: dr. Jure Knez, Dewesoft
Dewesoft je visokotehnološko podjetje iz Trbovelj, ki s svojimi podjetji v 18 državah zaposluje že preko 500 ljudi. Začeli so leta 2000 s programskim orodjem, ki je takratni čas veljal za revolucijo v merilni tehniki, saj je združeval vse meritve v enem in bil enostaven za uporabnika. Že po nekaj letih so z njim prišli v NASO. Deset let kasneje so programski opremi dodali še lastne merilne inštrumente in tako ponujajo celovite rešitve. Dewesoft je postal en od petih največjih ponudnikov merilnih inštrumentov na svetu. Vsi inštrumenti pa se proizvajajo v Sloveniji, v Trbovljah. Z namenom tranjosti in dolgoročno slovenskega lastništva podjetja so uvedli sistem solastništva zaposlenih. Trenutno je že 90 zaposlenih tudi solastnikov podjetja.

Če bi imeli pred seboj 5-letnega otroka, kako bi mu razložili, kaj delate?
Ko BMW, Ferrari, Mercedes … razvijajo nov električni avto ali samovozeče vozilo ali ko NASA razvija novo raketo, se naši merilni inštrumenti uporabljajo za to, da dobijo iz prototipnih vozil podatke, na osnovi katerih je potem vozilo varno in dobro deluje.
Kako financirate svoj razvoj (državni razpisi, lastna sredstva, krediti, investitorji …)?
Rastemo organsko, z lastnimi sredstvi. Ves razvoj in vse, kar imamo, smo kupili iz lastnih virov. Nikoli nismo imeli kredita. Sedaj je podjetje tako veliko, da niti ne moremo tako hitro rasti v razvoju, kot je prihodkov in dobička iz prodaje. Vsako leto pa poskušamo, da bi čimhitreje razvijali nove izdelke in s tem ustregli kupcem.
Kako ste zaščitili svoje izume?
Imamo nekaj idej in tehničnih rešitev, ki jih je relativno enostavno skopirati, a so ključne, zato smo jih patentirali po vsem svetu. V glavnem pa z nadaljnjim hitrim razvojem nekako zagotavljamo, da smo korak pred konkurenco. Pomembno je vedeti, da pri zaščiti porabiš 20, 30 ali vse do 50 tisoč evrov za patent. Če kdo krši ta patent, je pa še desetkrat več stroškov, da lahko nekoga omejiš v uporabi tistega.
Kako veste, kdaj je potrebno še naprej vztrajati, kdaj pa je bolje odnehati?
Načeloma smo precej trmasti. Če se nečesa lotimo, to kar izvedemo. Seveda so pa tudi stvari, kjer nam ni uspelo. V teh primerih smo produkt zapeljali do konca življenjske dobe. Ko ga ne promoviraš in ne ponujaš več, generično upade zanimanje zanj.
V začetku ste verjetno večino svojega časa namenjali razvoju in prodaji. Kako se to spreminja z rastjo ekipe?
Po izobrazbi sem tehnik in še danes uživam v razvoju. Glede prodaje je pa tako – če ne grem vsaj vsake tri mesece nekam v tujino, kjer se pogovarjam direktno s strankami, mi te stvari kar nekako manjkajo. Ekipa je sedaj res velika in se ključne stvari dogajajo same od sebe. Upam, da bom imel v prihodnosti več časa za inoviranje, pogovor s strankami in iskanjem novih rešitev.
Pravijo, da je za uspešno podjetje potrebno zagotoviti tri vloge – nekoga, ki razvija; nekoga, ki prodaja, in nekoga, ki vodi posel. Ste močni razvijalci, kako ste pa zapolnili druga dva področja?
Segment financ smo šele v zadnjem letu ojačali z dobro finančno službo. Pred tem smo sami skrbeli za to, da je bilo denarja dovolj.
Kar se tiče vodenja podjetja, je to kar znanost za sebe. Mi smo se tega nekako priučili. Lažje se je priučiti vodenja kot tehnike in tehnologije. Tako da je vodstvo pri nas zelo tehnično.
Pri segmentu prodaje je pa potrebno veliko dela, veliko izobraževanja, veliko prakse in dobre mentorje, da lahko nekdo postane dober prodajalec. To je pa področje, ki ga kolegi po svetu resnično dobro obvladajo.
Če bi lahko karkoli outsourcali – kaj bi kot podjetje zagotovo obdržali pri sebi, katera področja bi pa raje outsourcali?
Razvoj je ključen. Za dolgoročen obstoj podjetja je nujno, da imaš ključne tehnologije v svojih rokah. Potem sta tu marketing in prodaja, ki ju je po mojem mnenju zelo težko outsourcati.
O proizvodnji, o izdelavi komponent, o administraciji in o računovodstvu se je pa že lažje pogovarjati za outsourcing. Mi preko Katapulta poskušamo graditi okolje, kjer bi bile te storitve kot neke skupne službe na voljo vsem, tudi tistim, ki šele začenjajo.
Kako vidite podjetništvo v Sloveniji nasplošno?
Mislim, da Slovenci smo podjetni. Mislim, da nam to ne predstavlja težav in smo polni idej. Tudi okolje v zadnjem času zagotavlja ogromno podpore. Včasih se mi zdi, da je podjetniških dogodkov čisto preveč in da moramo tem startupom pustiti tudi čas, da delajo.
Kaj so najlepši trenutki na podjetniški poti?
Najlepši trenutki na podjetniški poti so mi potrditve strank, ko rečejo: “To je pa res rešitev, ki smo jo dolgo časa potrebovali in nam pomeni ogromno pri našem delu.”
Verjetno ni vedno enostavno – se kdaj vprašate ali je vredno vsega tega truda in stresa?
To pomislim predvsem ob konfliktih znotraj ekipe, ko etično moralne enote niso skladne, ko vidiš, da ne sodiš skupaj in je treba sodelovanje zaključiti. To so najtežji trenutki, saj je vedno ekipa tista, ki zmaguje, kultura podjetja pa je pri tem najpomembnejša.
Kako mislite, da bo, če bo, umetna inteligenca spremenila vašo branžo, morda celo vaše podjetje?
Msilim da je s prihodom umetne inteligence podobno kot je bilo s prihodom telefonov ali s prihodom interneta. Umetna inteligenca ponuja orodja, ki jih prej nismo imeli. Naučili se jo bomo pravilno uporabljati in potem bo to samo še izboljšalo naša življenja. Je pa seveda nujno, da se podučimo o tem in znamo iz tega povleči kar največ.
Kakšen je načrt s podjetjem dolgoročno?
Imamo jasen načrt, kako bo podjetje delovalo na dolgi rok. Temu rečemo 100-letni plan. Dejstvo je, da mene takrat ne bo več. Kar pomeni, da je treba zagotoviti stabilno poslovanje tudi po tem. To delamo skozi sistem solastništva zaposlenih in skozi holding, ki jasno definira, kakšna je kultura podjetja in kakšni so pogoji poslovanja, da se manjši del dobička podeli lastnikom in večji del investira v razvoj. Tako bo podjetje lahko stabilno raslo in vedno delalo z lastnimi sredstvi. To so stvari, za katere verjamem, da so nujno potrebne, da podjetje lahko deluje na dolgi rok.
Vsebine so organizirane v okviru pospeševalniškega programa Deep Tech HUB Slovenskega podjetniškega sklada, ki podpira slovenske deeptech projekte pri njihovi komercializaciji. Deep Tech Hub vključuje javne promocijske dogodke, svetovalno podporo, treninge ter evidentiranje in promocijo deeptech projektov. V programu sodelujejo Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, LUI -Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tehnološki Park Ljubljana, Katapult, Primorski tehnološki park, UX Ninja in Primum d.o.o.
Ostale Novice
Če razvijaš svoj produkt in imaš podjetnost v srcu?
Izpolni spodnji vprašalnik (brez skrbi, ni pretežkih vprašanj).