DEEPTECH: dr. Eva Pirc, mPOR

• Če bi imeli pred seboj 5-letnega otroka, kako bi mu razložili, kaj delate?

Razvijamo take naprave, ki v celico, torej v tkivo, naredijo majhne luknjice in potem omogočimo, da gredo določene stvari notri ali ven. Ali pa uporabimo še močnejše te električne pulze, ki to celico, to membrano tako poškodujejo, da se ne more več zaceliti. To tkivo odmre. Trenutne metode to naredijo tako, da se zelo segreje, kar ima veliko slabih posledic. Mi pa to naredimo netermično. Večinoma delamo za namene medicine. S tem omogočamo genske terapije. Metoda vnosa je elektroporacija, ne pa virus, kot je bilo to v času korone vsem znano. 

• Kako financirate svoj razvoj (državni razpisi, lastna sredstva, krediti, investitorji …)?

V začetku smo se financirali z lastnimi sredstvi, nato smo dobili od SPSa razpis P2. Sedaj že prodajamo, tako da pride nekaj financ iz tega vira. 

• Kako ste zaščitili svoje izume?

Naša intelektualna lastnina je zaščitena predvsem z know howom. Nimamo nobenega patenta. Naprave, ki jih prodajamo, prodajamo s pogodbo, v kateri je pogodbena kazen v primeru, da bi nekdo skopiral. 

• Kako veste, kdaj je potrebno še naprej vztrajati, kdaj pa je bolje odnehati?

To ne vem, če vemo. Mi smo se tega lotili kot spinoff s fakultete za elektrotehniko. Prototip smo imeli narejen že na fakulteti, kar smo prenesli na podjetje in tam dodelali, da je primeren za prodajo. Zaenkrat se še nismo srečali s kakšnimi drugimi večjimi izzivi.

• Kako imate pa dogovorjeno s fakulteto? 

S fakulteto imamo podpisano licenčno pogodbo. Od vsake naprave določen del zneska nakažemo naprej fakulteti. Pogodba je sklenjena za deset let. Imamo pa možnost to licenco tudi odkupiti.

• Pravijo, da je za uspešno podjetje potrebno zagotoviti tri vloge – nekoga, ki razvija; nekoga, ki prodaja, in nekoga, ki vodi posel. Ste močni razvijalci, kako ste pa zapolnili druga dva področja?

Vsi trije lastniki smo elektroinženirji, vsi smo znanstveniki in raziskovalci s fakultete, tako da imamo za zapolnitev vseh treh vlog še kar luknjo. Trudimo se prodajati, a nekaj nam gre, nekaj nam ne gre. Iščemo nekoga, ki nam bo pomagal s prodajo, iščemo tudi nekoga, ki bi nam pomagal s poslovnim delom. 

• Kje se učite?

Udeležujemo se dogodkov startup okolja. Vseeno pa bi radi imeli eno osebo za za prodajo in vodenje podjetja, da lahko mi naprej razvijamo in ne da se obremenjujemo z ostalimi področji. 

• Če bi lahko karkoli outsourcali – kaj bi to bilo in kaj bi na zagotovo obdržali pri sebi?

Outsourcali bi prodajo in tudi kakšno papirologijo, ki je nujna za medicinske naprave.

• Kako vidite podjetništvo v Sloveniji nasplošno?

V sklopu startup okolja smo imeli veliko podpore, predvsem izobraževalne. Finančno bi pa lahko bilo bolj podprto. Razpis P2 ti da nek odriv, a je problematično, da na začetku dobiš manjši znesek in šele na koncu večjega. Tu ni govora o res veliko kapitala, poleg tega je pogoj za ta sredstva, da imaš že sam na računu kar dovolj denarja.

• Kaj so najlepši trenutki na podjetniški poti?

Podjetništvo včasih primerjam z mojo izkušnjo kot raziskovalka, ko sem delala doktorat na fakulteti. To se zelo razlikuje. V podjetništvu je veliko druženja, dogodkov, različnih dogajanj, veliko novih poznanstev … Kar mi je všeč. 

• Verjetno ni vedno enostavno – kdaj pomislite, ali je vredno vsega tega truda in stresa?

Seveda pomislimo. Veliko lažje bi se mi bilo zaposliti drugje in delati kot raziskovalka. Imela bi boljšo plačo in boljše pogoje. Ampak zaenkrat se še trudimo tu … 

• Kaj pa je razlog, da vztrajate?

Upamo, da bo iz tega našega podjetja enkrat nastalo nekaj velikega.

• Kako mislite, da bo, če bo, umetna inteligenca spremenila vašo branžo, morda celo vaše podjetje?

Že sedaj nam zelo pomaga pri odgovarjanju na maile. Mi inženirji nimamo toliko komunikacijskih veščin, tako da nam pri vsej tej interakciji umetna inteligenca zelo pomaga. Pa tudi programiramo že z umetno inteligenco. Poleg tega je enostavno debatirati z njo, ker vse zna.

• Kakšen je načrt s podjetjem dolgoročno?

Dolgoročno si želimo iti v razvoj medicinske naprave, predvsem v genske terapije. Če bi se uspešno razvile, bi lahko zelo uspešno zdravili raka. Sedaj se pogovarjamo z ameriškim podjetjem za zdravljenje atrijske fibrilacije. 

• Koliko časa je trajal razvoj produkta do faze, da ste začeli prodajati na trgu?  

Pri nas je trajalo zelo dolgo. Laboratorij se s tem ukvarja že 23 do 25 let. Ko smo prvič prodali  eno licenco veliki italijanski multinacionalki, smo se odločili, da ustanovimo podjetje. No, pa predvsem je prišlo do tega, ker sem dala odpoved in ker smo dobili P2 sredstva. Pri spinoutih iz fakultet je problem predvsem finančni.  

Vsebine so organizirane v okviru pospeševalniškega programa Deep Tech HUB Slovenskega podjetniškega sklada, ki podpira slovenske deeptech projekte pri njihovi komercializaciji. Deep Tech Hub vključuje javne promocijske dogodke, svetovalno podporo, treninge ter evidentiranje in promocijo deeptech projektov. V programu sodelujejo Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, LUI -Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tehnološki Park Ljubljana, Katapult, Primorski tehnološki park, UX Ninja in Primum d.o.o.