DEEPTECH: Maj Hrovat, Juicy Marbles

• Če bi imeli pred seboj 5letnega otroka, kako bi mu razložili, kaj delate?

Iz rastlin vzamemo beljakovine in jih damo v tako obliko, da imajo vlakna in so tako slastna kot meso iz krave. Potem lahko prodajamo zrezke, ki so taki, kot bi bili kravji, torej goveji, a so narejeni brez krave. 

• Zakaj pa je to pomembno?

Problem je, da je na svetu krav skoraj toliko kot ljudi. Za vse te krave je treba proizvesti ogromno hrane. Da pa to hrano proizvedemo, rabimo toliko polj, da na svetu sploh ni dovolj prostora. 

• Moram vprašati – ste vegetarijanec?

Nisem vegetarijanec, moram pa reči, da zadnje čase jem zelo vegansko. V to zgodbo smo se podali zaradi želje po spremembi živilske industrije, saj vemo, da določeni aspekti niso dobri za planet. Prav ta tehnološki del, ta problem, me je povlekel vase. Nakar sem pogledal toliko videov živilskih proizvodenj, da se mi je kar malo zagabilo. 

Zdaj jem res malo živalskih produktov. Ne bi se pa označil za vegana, ker se mi zdi, da se to poveže z neko ideologijo, ki je kot brend nočemo prodajati skupaj z našimi produkti. Ne nagovarjamo njih – vegani že vegansko jedo in se že zavedajo problemov živilske indrustrije. Mesojedci so tisti, ki jih želimo nagovarjati. Jaz bi se rad predstavil kot mesojedec, ki je zelo vegansko.

• Kako financirate svoj razvoj (državni razpisi, lastna sredstva, krediti, investitorji …)?

Zadnjih nekaj let s privatno investicijo, ki smo jo dobili preko Y combinatorja. Tega je bilo približno 7 milijonov dolarjev. Pred tem smo financirali iz lastnega žepa in z lokalnimi podporniki, da smo prebrodili prve prototipe.

• Kako ste zaščitili svoje izume?

Na začetku smo veliko dali na to, prijavili smo šest patentov. Prvi je v fazi, ko bo dejansko potrjen v Evropi in Ameriki. 

Ko danes gledam nazaj, se mi to ne zdi toliko smiselno. Veliko bolje bi bilo ohraniti izume kot interne skrivnosti, kot trade secret, ne pa s patenti. V bistvu je s patenti zelo veliko stroškov, na drugi strani pa tudi ljudje zagotovo najdejo način, kako priti mimo patenta. 

• Kako veste, kdaj je potrebno še naprej vztrajati, kdaj pa je bolje odnehati?

V podjetništvu se velikokrat zgodi, da si soočen z nekim izzivom. Če pri določenem izzivu zracionaliziraš, da je to napačen poslovni model, takrat ne smeš obupati, ampak spremeniti smer, v katero se giblješ. Povsem obupati pa ne smeš nikoli. Ker če obupaš in rečeš, da se tega več ne greš, je to prelomna točka, da startup ne uspe.

Glavni razlog, da startup ne uspe, je prav to, da ustanovitelji obupajo. V bistvu sploh ni problem v pomanjkanju financiranja, v napačni branži … ampak to, da obupajo. Ker če vztrajajo in delajo dalje, se vedno najde nek način, kako zadeva potem uspe. 

• Pravijo, da je za uspešno podjetje potrebno zagotoviti tri vloge – nekoga, ki razvija; nekoga, ki prodaja, in nekoga, ki vodi posel. Ste močni razvijalci, kako ste pa zapolnili druga dva področja?

Pri nas smo štirje solastniki. Jaz sem razvijalec. Imamo nekoga, ki prodaja. Imamo nekoga, ki vodi posel. In imamo enega kreativca. V bistvu s tem pokrivamo štiri stebre našega podjetja. En na drugega se lahko zanesemo.

• Če bi lahko karkoli outsourcali – kaj bi to bilo in kaj bi na zagotovo obdržali pri sebi?

Zelo težko vprašanje. V preteklosti smo imeli z outsourcanjem vedno težave. Nismo našli nekega dobrega načina, kako outsourcati, ne da bi s tem sprejemali prevelike kompromise.Ta kompromis je bil kvaliteta ali cena. 

Trenutno pa outsourcamo PR in marketing. Ostalo poskušamo obdržati znotraj podjetja in pri tem pametno uporabljati financiranje. Več stvari, kot jih delamo sami, več dodane vrednosti lahko ustvarimo. Je pa to nevarno, ker se lahko zatakneš v to, da delaš preveč stvari naenkrat. 

• Kako vidite podjetništvo v Sloveniji nasplošno?

Slovenci imamo nekaj zelo dobrih lastnosti za podjetnike. Nismo pa toliko podjetniki, kot bi lahko bili, za kar so morda razlogi v zgodovini. Čutim naprimer, da v moji družini nismo gojili najbolj pozitivna čustva do podjetništva. Veliko ljudi podjetništva ne vidi kot karierno pot in podjetnike ne kot ljudi, ki ustvarjajo nekaj novega. Še vedno je dosti nekakšnega komunističnega pogleda na to – podjetnik nekaj prodaja pa nekaj krade. 

Medtem ko bi generalno gledano rekel, da smo Slovenci trmasti in vztrajni, kar je super lastnost za podjetnika, pa tudi pametni in inovativni. Tako lahko delamo startupe z visoko dodano vrednostjo. Ko gledam svoje prijatelje, kaj delajo in kaj znajo, bi lahko veliko izmed njih imelo startupe, pa se samo ne odločijo za to. Morda ne verjamejo dovolj. 

• Kaj so najlepši trenutki na podjetniški poti?

Zelo veliko je lepih trenutkov. V bistvu je podjetniška pot nek tak rollercoaster. Zelo veliko je stresa in nepričakovanih zapletov. A vedno, ko se nek zaplet razreši, pridemo na nekaj boljšega. Prav to je izjemno dober občutek zmage. To se stalno dogaja in postaneš kar malo odvisen od tega gibanja. Če bi nehal delati za trenutni startup, bi zelo težko šel v neko navadno službo. Verjetno bi ustanovil še en startup, ker je ta pot tako zanimiva. 

• Verjetno ni vedno enostavno – se kdaj vprašate ali je vredno vsega tega truda in stresa?

Ja, vsak dan, ko moram ob petih zjutraj vstati, se zelo vprašam to. In včasih se tudi vprašam, če bi še malo podaljšal, še malo zaspal. 

Ampak vedno, ko pridem v firmo in vidim energijo sodelavcev in kaj delamo, vedno znova dobim zagon, da je smiselno nadaljevati. Zaenkrat to še ni umrlo. Je bilo pa veliko težkih trenutkov. Ti zagotovo so. 

• V čem bi rekli, da mlajše generacije v podjetništvu nasplošno delajo največ napak?

To, da ne začnejo. Zelo veliko ljudi niti ne začne s podjetništvom, to je prva napaka. Druga napaka je mogoče to, da jih veliko začne delati v podjetništvu stvari, kjer ni resne dodane vrednosti. Malo sem kritičen do tega, da prodajaš nekaj samo zato, da dobiš profit na prodaji. To te na dolgi rok težko motivira, razen če si samo finančno motiviran. Današnja generacija zelo veliko išče nek smisel v pozitivnem vplivu na svet, ki ga ustvarja s podjetništvom. Taki startupi veliko lažje privabijo kadre, poleg tega pa tudi lastniki ostanejo motivirani. Poznam nekaj zgodb iz tujine, kjer je startup sicer poslovno zelo uspešen, ampak so lastniki nesrečni, ker delajo nekaj, kar nima pozitivnega vpliva na svet. To je problematično.

• Kakšen je načrt s podjetjem dolgoročno?

Dolgoročno bi rekel, da so sanje vsakega startupa, da gre ali na borzo ali še naprej raste in se razvija sam sebe ter se proda večjemu podjetju. Jaz upam na prvi scenarij – da bi tako zrastli, da bi šli enkrat na borzo. Zdi se mi, da imamo znotraj podjetja res dobre vrednote in kulturo. Zato bi bilo lepo, da to razvijamo naprej. Veliko je pozitivnega odnosa med zaposlenimi. Tako je tudi počutje znotraj podjetja super. Upam, da bo še naprej rastlo s tako kulturo. 

Vsebine so organizirane v okviru pospeševalniškega programa Deep Tech HUB Slovenskega podjetniškega sklada, ki podpira slovenske deeptech projekte pri njihovi komercializaciji. Deep Tech Hub vključuje javne promocijske dogodke, svetovalno podporo, treninge ter evidentiranje in promocijo deeptech projektov. V programu sodelujejo Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, LUI -Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tehnološki Park Ljubljana, Katapult, Primorski tehnološki park, UX Ninja in Primum d.o.o.