DEEPTECH: dr. Nejc Škoberne, Meetings.bio

• Če bi imeli pred seboj 5-letnega otroka, kako bi mu razložili, kaj delate?

Pri Meetings.bio prodajamo prodajne sestanke. Povezujemo podjetja z drugimi podjetji za potrebe prodaje. Omogočimo prodajne priložnosti. 

• Kako financirate svoj razvoj?

Ko smo pred tremi leti začeli, smo se prijavili na razpis P2 od SPSa. Preostali razvoj financiramo iz lastnega dobička. 

• Kako ste zaščitili svoje izume?

Pri programski opremi je to težko in v večini primerov nemiselno. Naš produkt je v resnici naša interna programska platforma, ki jo interno uporabljamo, tako da niti ni potrebe po posebni zaščiti intelektualne lastnine. Naš produkt je v bistvu produktivizirana storitev. 

• Kako veste, kdaj je potrebno še naprej vztrajati, kdaj pa je bolje odnehati?

Težko rečem, da je tu kakšno pravilo. Verjetno odnehaš, ko se naveličaš, ko ugotoviš, da nek način ne bo deloval. 

• Pravijo, da je za uspešno podjetje potrebno zagotoviti tri vloge – nekoga, ki razvija; nekoga, ki prodaja, in nekoga, ki vodi posel. Ste močni razvijalci, kako ste pa zapolnili druga dva področja?

V Sloveniji je kar velik problem, da te komercializacijske komponente ni v izobraževalnem sistemu. Jaz sem se tega naučil na lastnih napakah. V resnici mislim, da sta za startup potrebna vsaj dva: nekdo, ki razvija, in nekdo, ki prodaja. Ponavadi je eden od teh tudi ta, ki upravlja podjetje. Direktor. Mogoče niti ni bistvo v upravljanju, ampak v tem, da podaja glavno vizijo naprej.

• Če bi lahko karkoli outsourcali – kaj bi to bilo in kaj bi na zagotovo obdržali pri sebi?

Odvisno, v čem je podjetje najboljše. Če si tehnološko podjetje, je logično, da rabiš tehnologijo v hiši. Če si prodajna agencija, potem lahko tehnologijo outsourcaš, prodajni knowhow pa imaš v hiši. Čisto odvisno od posla. 

• Je v Sloveniji dovolj podpore za podjetništvo?

Mislim, da je podpore … hm, preveč. Mislim, da je več podpore kot podpirancev. Potrebujemo več novih podpirancev. Pred dvanajstimi leti, ko sem začenjal s podjetništvom, je bilo te podpore malo, sedaj je pa toliko tega, da smo včasih ustanovitelji, podjetniki že malo zasičeni s tem. Pozabiš, da moraš v resnici graditi firmo. 

• Kako vidite podjetništvo v Sloveniji nasplošno? 

Lahko povem eno zgodbo. Ko smo Avstralcem prodajali produkt, so rekli, da so se z nami začeli pogovarjati zato, ker vedo, da iz te regije, torej iz vzhodne in centralne Evrope, ponavadi prihajajo firme, ki imajo nekaj oprijemljivega. Imamo močno tehnologijo, ker je tehnična izobrazba tu ponavadi odlična, in ker smo slabi v marketingu. To je za njih v bistvu dobro, ker lahko računajo, da nismo samo marketing brez substance. 

Zanimivo je bilo slišati od Američana, ki mi je rekel: “Veš, tvoj naglas je v resnici tvoja prednost.” Vedno sem bil zafrustriran zaradi svojega naglasa pri govorjenju v angleščini, ker izpade, kot da ne znam niti govoriti. Pa je rekel: “Ne, to je tvoja prednost, ker zveniš kot en tistih res pametnih Vzhodnoevropejcev, ki se mu je uspelo prebiti v Ameriko s svojimi sposobnostmi in znanjem. Prav zaradi tega boš spoštovan.” To mi je bilo zelo zanimivo. 

• Kaj so najlepši trenutki na podjetniški poti?

Verjetno odvisno od tega, kaj te motivira, da si sploh podjetnik. Meni osebno to, da v resnici nekomu rešujemo problem. To, da sta na koncu uporabnik ali uporabnica zadovoljna. Vidimo, da smo dodali vrednost in smo za to plačani. In da poleg tega vidim, da nekaj pelje v nek ogromen potencial. Mene osebno to zelo motivira. 

• Verjetno ni vedno enostavno – se kdaj vprašate – a je vredno vsega tega truda in stresa?

Tudi še po desetih letih se taki trenutki praktično pojavijo dnevno. Počutiš se, da si totalno nesposoben, da si totalna zguba, da to itak ne bo delalo … Naslednji dan pa se čisto obrne – vidiš, da bo mogoče vseeno delovalo, nato dobiš še eno idejo in še eno idejo. Do trenutka, ko si vzhičen: “O to bo ful hudo!” Čez dva dni pride nekdo in reče, da to v bistvu sploh ne rabijo, pa si spet na tistem, da v bistvu ne bo nič ratalo … Vse skupaj je en rollercoaster. Včasih se je težko oddaljiti in pogledati, da je v celoti v resnici v redu in gre v pravo smer. 

• Kako mislite, da bo, če bo, umetna inteligenca spremenila vašo branžo, morda celo vaše podjetje?

Zelo. Del našega posla je copywriting, torej pisanje prodajnih sporočil. ChatGPT je povzročil revolucijo, pa je šele začetek te revolucije. Kaj bo šele bo čez nekaj let, ko bodo ti modeli še bistveno bolj sposobni. Mislim, da bo človeku vedno težje ostati v nečem poseben, tudi če si še tako kreativen. Ti modeli umetne inteligence so že sedaj zelo kreativni, v prihodnosti pa mislim, da bodo še bolj. Tako zelo, da nihče točno ne ve, kaj bo, kako bo. 

• Vas to straši?

Ne, zame je to priložnost, ker sem računalničar. V tem, da lahko nadomestimo človeško delo z neko avtomatizacijo, vedno vidim priložnost.

• V čem bi rekli, da generacija 2000+ v splošnem dela največ napak v podjetništvu?

Iskreno ne poznam veliko predstavnikov te generacije. Ne želim biti preveč kritičen, a bi na splošno morda rekel, da je vedno manj ljudi, ki so pripravljeni v resnici žrtvovati en del svojega življenja, da bi se nekaj naučili. Oziroma pogrešam malo več te ponižnosti in pripravljenosti za učenje od drugih ljudi. 

Čeprav, poudarjam, nočem biti krivičen in ljudje so različni, ampak čisto generacijsko pa mislim, da je to trend, ki se kaže. 

• Kakšen je načrt s podjetjem dolgoročno – ga prodati, dati v roke zaposlenim, naslednikom …?

Prodati. Sebe vidim kot podjetnika, ki dela startupe kot izdelke in v končni fazi prodaja te izdelke. 

Vsebine so organizirane v okviru pospeševalniškega programa Deep Tech HUB Slovenskega podjetniškega sklada, ki podpira slovenske deeptech projekte pri njihovi komercializaciji. Deep Tech Hub vključuje javne promocijske dogodke, svetovalno podporo, treninge ter evidentiranje in promocijo deeptech projektov. V programu sodelujejo Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, LUI -Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tehnološki Park Ljubljana, Katapult, Primorski tehnološki park, UX Ninja in Primum d.o.o.