4.3 Pravne podlage in osnove računovodstva

Kje torej začeti?

1. Poslovna ideja - ob ideji dobro razmislimo, kako se bomo tega lotili in naredimo poslovni načrt. 

2. Ustanovitev podjetja - vsako dejavnost, ki se je lotimo in bomo ustvarjali dohodke, je potrebno prijaviti, sicer delamo na črno.  

3. Prijava izvajalca v neko zavarovanje - sebe oziroma tistega, ki bo izvajal dejavnost, moramo prijaviti v neko zavarovanje. 

4. Prijava poslovnih in osebnih računov (v Sloveniji in tujini) in vpis v davčni register. 

5. Poslovna dokumentacija (internih aktov, dokumentov, sklepov …). 

Te zadeve že na začetku pravilno zastavimo, da nimamo kasneje težav z uradnimi inštitucijami, ki preverjajo, ali poslujemo po pravilih. 

»Na tem svetu ni nič gotovega, razen smrti in davkov.« (Benjamin Franklin, 1789)

Katere davke in dajatve imamo?

• DDV – davek na dodano vrednost

• DDD - dohodnina od dohodka iz dejavnosti (pri samostojnih podjetnikih)

• DDPO - davek na dobiček pravnih oseb (pri d.o.o.)

• Ostali davki: Carine, dajatve …

• Prispevki (pri s.p.)

• Davki in prispevki pri plačah

• Davki ob izplačilu dobička = dividene (izplačilo udeležbe v dobičku podjetja na podlagi lastniškega deleža; poleg obdavčenega dobička moramo ob izplačilu plačati še davek kot fizična oseba)

• Davek od kapitalskega dobička (ob prodaji / zaprtju podjetja)

Zlato pravilo: Ko se karkoli proda / kupi / sklene pogodba, se vprašamo:  Kakšni davki in prispevki me v tem primeru čakajo?

Naše davčne obveznosti se vidijo na t.i. davčni kartici, ki je v sistemu e-Davki, ki ga ima finančna uprava za pregled poslovanja in poročanja. Tu lahko ves čas spremljamo, kakšne so naše davčne obveznosti in ali imamo oddane vse davčne obračune. 

Osebe z dejavnostjo morajo uporabljati portal e-Davki >>, ki se uporablja za elektronsko poslovanje z finančno upravo. 

Pred prvo uporabo portala e-Davki je obvezna registracija. Zavezanec se lahko v eDavke registrira na dva načina: 

• registracija z davčno številko in geslom,

• registracija s kvalificiranim digitalnim potrdilom. 

Obstaja tudi Mobilna aplikacija eDavki. 

Davki in prispevki pri samostojnem podjetniku so odvisni od izbire oblike obdavčitve (dejanski ali normirani odhodki). 

Osebe z dejavnostjo se morajo že ob registraciji dejavnosti vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Vključiti se morajo v vsa štiri obvezna zavarovanja: 

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ),

• zdravstveno zavarovanje (ZZ), 

• zavarovanje za starševsko varstvo, 

• zavarovanje za primer brezposelnosti. 

Prispevki za s.p. so vezani na povprečno plačo preteklega leta. Za izračun minimalne osnove za obračun prispevkov za socialno varnost se upošteva 60 % povprečne plače preteklega leta. Odstotek prispevkov je 38,2 % od minimalne osnove, ki v letu 2024 znaša 1.332,57 eur.  

S 1. januarjem 2024 je bil uveden nov obvezni zdravstveni prispevek (OZP) v višini 35 eur.

Minimalni prispevki za samostojnega podjetnika (leto 2024): cca 544 € / m

Če bo ustanovitev s.p. v letu 2024 vaša prva, je dobro vedeti to, da prvo leto ne plačujete celotnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prvo leto se plačuje le polovica teh prispevkov, v drugem letu pa se oprostitev zniža na 30 %. Vendar to velja izključno le ob prvem vpisu fizične osebe v poslovni register.

• prvo leto 381,80 € / m (oprostitev 50 % PIZ prispevkov )

• drugo leto 446,70 € / m (oprostitev 30 % PIZ prispevkov)

• nadalje 544,04 € / m

Davčni organ sestavlja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ) in je dostopen elektronsko na portalu eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Popoldanski s.p. (odpremo ga lahko poleg redne zaposlitve): cca 90 € / m

Pravni status rednega s.p. in popoldanskega s.p. je podoben. Prav tako imata enake dolžnosti in pravice. Razlika je v plačilu prispevkov za socialno varnost in pri ugotavljanju davčne osnove. Kot redni s.p. je podjetnik vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja in je dolžan plačevati vse prispevke. Popoldanski s.p. je vključen v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja in mora mesečno (najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec) plačati pavšalna prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in za primer invalidnosti ali smrti, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu): 

• PIZ: 46,28 € / m (če v mesecu opravljajo dejavnost 15 dni ali manj, plačajo polovico tega zneska); 

• ZZZS: 46,87 € / m (11,72 € + 35,15 €)

Na tej podlagi podjetniku pokojninska doba ne teče.

Kako plačaš prispevke za socialno varnost? 

Glede na to, da se prispevki za socialno varnost plačujejo v tri različne blagajne (proračun RS, blagajno ZPIZ in blagajno ZZZS), ima vsaka blagajna svoj račun (IBAN). Potemtakem je treba vsak mesec izpolniti vsaj tri različne plačilne naloge (UPN). 

Podatek o višini mesečnega obroka akontacije in višini prispevkov se vidi v Davčni kartici – eDavki na telefonu ali računalniku.

Lahko se odločite še za večjo poenostavitev plačevanja: Pri svoji spletni banki se prijavite na prejem eračuna, ki vsebuje zbirni plačilni nalog za vse mesečne obveznosti. 

Neposredni davek: DOHODNINA  - Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Ob odprtju s.p.-ja se določi višina akontacije dohodnine, ki se določi glede na predviden poslovni izid konec leta in se plačuje v mesečnih obrokih. Konec leta se naredi poračun, se torej ali doplača ali se dobi vrnjeno.

Davki in prispevki se plačujejo mesečno ali tromesečno (ko presežemo 210.000 € prometa). Če niso plačani, dobimo davčno izvržbo. 

Podrobnejša razlaga: NORMIRANI ALI DEJANSKI ODHODKI

Samostojni podjetnik ob ustanovitvi ali ob začetku vsakega leta sam izbere eno izmed dveh možnosti obdavčitve dobička:

• “Dejanski odhodki”: z davčnimi stopnjami iz dohodninske lestvice z ugotavljanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

• “Normiranci”: s fiksno stopnjo 20 % – do določene meje prihodkov

Odločitev je potrebno sporočiti FURS-u v osmih dneh po registraciji podjetja, sicer bo avtomatično »dejanski«.

Med davčnim letom, ko zavezanci redno poslujejo, sprememba ugotavljanja davčne osnove ni mogoča. Ko zavezanci že redno poslujejo, je sprememba iz ene v drugo obliko mogoča le v okviru davčnega obračuna, ki mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

Za kaj torej v osnovi gre in kako?

Pravnoformalna oblika ''navadnega'' in ''normiranega" s.p. je popolnoma enaka. V obeh primerih gre namreč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, za katero odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za odprtje podjetja ni potreben ustanovni/osnovni kapital. Registracija podjetja je enostavna in brez večjih ustanovitvenih stroškov. Obe obliki s.p.-ja lahko svobodno razpolagata s prisluženim denarjem. Dvigi denarja med letom pa se ne smatrajo kot odhodek za s.p.. Posameznik je vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. V kolikor je posameznik že vključen v obvezno zavarovanje na drugi podlagi, plačuje zgolj pavšalne prispevke (t.i. popoldanski s.p.). Za davčno obdobje se šteje koledarsko leto.

Največjo razliko med navadnim in normiranim s.p. predstavlja ugotavljanje davčne osnove.  

a) “DEJANSKI PRIHODKI - ODHODKI” - navadni s.p.

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki in uveljavljajo olajšave.

Dobiček bo obdavčen s stopnjami iz dohodninske lestvice:

Praktičen primer – dohodninska lestvica:

Vzemimo za primer, da je računovodja v izkazu poslovnega izida izračunal, da je dobiček samostojnega podjetnika 30.000 € (v celotnem letu je podjetnik izdal račune v vrednosti 45.000 €, zbral je stroške v vrednosti 15.000 € = razlika je 30.000 €). Če poenostavimo izračun, je to naša davčna osnova, kjer smo zanemarili možne olajšave.

Po dohodninski lestvici za leto 2024 je dobiček obdavčen na sledeč način:

 do višine 8.755 € po stopnji 16 % (8.755 x 16 % = 1.400,80 €)
nad  8.755 € do 25.750 € po stopnji 26 % (16.995 x 26 % = 4.418,70 €)
nad 25.750 € do 51.500 € po stopnji 33 %, (4.250,00 v 33 % = 1.402,50 €)
nad 51.500 € do 74.160 € po stopnji 39 %,
nad 74.160 € pa po stopnji 50 %.

Če se nekoliko poglobite, boste videli, da je pravzaprav enostavno.

Koliko davka torej plača naš samostojni podjetnik, katerega dobiček znaša 30.000,00 € (brez upoštevanja možnih olajšav zaradi lažjega izračuna)?

Izračunali smo: 1.400,80 € (za prvi del) + 4.418,70 € (za drugi del) in 1.420,50 € za tretji del, ki sega v tretji dohodninski razred. Skupaj torej 7.222,00 €.

Velja: 

• Knjigovodstvo je obvezno.

• Podjetnik skrbno zbira izdane in prejete račune ter druge s poslom povezane dokumente.

• Najkasneje v treh mesecih po koncu poslovnega leta, je potrebno sestaviti letno poročilo za poročanje na AJPES, ki pokaže, kolikšen je dobiček (prihodki – odhodki).

• Najkasneje v treh mesecih po koncu poslovnega leta na FURS oddati Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

• Če ima podjetnik višje odhodke kot prihodke, dobička nima. V tem primeru ne bo plačal davka.

• Če ima podjetnik višje prihodke kot odhodke, bo imel dobiček. Plačal bo davek, ki je izračunan z davčnimi stopnjami iz dohodninske lestvice.

b) “NORMIRANCI” 

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

V tem primeru se štejejo vsi prihodki, odhodki pa se priznavajo v fiksnem odstotku, običajno 80 %. Od prihodkov odštejemo odhodke in tako dobimo davčno osnovo, ki se obdavči po 20 % davčni stopnji. 

Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:

• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 € ali

• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 € in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

• Knjigovodstvo ni obvezno.

• Skrbno se zbira le izdane račune.

• Ob koncu leta bo podjetnik seštel vrednosti na svojih izdanih računih – od njih odštel 80 % (to so stroški, ki jih država prizna, če je podjetnik imel stroške ali ne) do določene meje prihodkov.

• Na razliko (prihodki minus 80 % odhodkov) bo plačal končni davek v višini 20 %.

• Davčnih olajšav ne sme uveljavljati.

Normiranec je napredujoča davčna lestvica.

Določeni sta dve lestvici, v skladu s katerima se izračunajo normirani odhodki:

Redni samostojni podjetnik - izpolnjuje pogoj: zaposlena vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali nosilec dejavnosti za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev - višja lestvica

• do 50k € 80 % priznanih odhodkov (4 % obdavčitev); 

• nad 50 do 100k € 40 % priznanih normiranih odhodkov (12,5 % obdavčitev), 

• nad 100k € 0 % priznanih normiranih odhodkov (20 % obdavčitev). 

Popoldanski s.p.ji - ne izpolnujejo pogoja, ker je oseba sicer v rednem delovnem razmerju, vendar poleg tega opravlja še t.i. popoldansko dejavnost in nima zaposlenih - nižja lestvica

• do 12.500 € prihodkov 80 % priznanih odhodkov (4 % obdavčitev), 

• nad 12.500 € do 50k € je 40 % priznanih normiranih odhodkov (12,5 % obdavčitev),

• nad 50k € 0 % priznanih normiranih odhodkov (20 % obdavčitev).

Primer izračuna 1: Popoldanski normirani s.p. brez zaposlene osebe za 9 mesecev z 10.000 € prihodkov

Od 10.000 € odštejemo 80 % normiranih stroškov, tako nam ostane 2.000 € davčne osnove. Ta je obdavčena po 20 % stopnji, kar pomeni 400 € (nižja lestvica).

Primer izračuna 2: Popoldanski normirani s.p. brez zaposlene osebe za 9 mesecev in 50.000 € prihodkov

Če od prvih 12.500 € odštejemo 80 % normiranih stroškov, nam ostane 2.500 € davčne osnove. Ta je obdavčena po 20 % stopnji, kar pomeni 500 €. Ostane nam 37.500 €. Če od teh odštejemo 40 % normiranih stroškov, nam ostane 22.500 € davčne osnove. Ta je obdavčena po 20 % stopnji, kar pomeni 4.500 €. Skupna obdavčitev je torej 5.000 € (nižja lestvica).

Primer izračuna 3: Popoldanski normirani s.p. z zaposleno osebo za 9 mesecev in 50.000 € prihodkov

Od 50.000 € odštejemo 80 % normiranih stroškov, tako nam ostane 10.000 € davčne osnove. Ta je obdavčena po 20 % stopnji, kar pomeni 2.000 € (višja lestvica).

PREDNOSTI PRI NORMIRANCU: 

• Ni treba voditi evidence o odhodkih poslovanja. 

• Ni treba predložiti letnega poročila (bilanc za statistične namene - Ajpes).

• Prihranek časa pri knjigovodstvu.

SLABOSTI PRI NORMIRANCU:

• Ni mogoče uveljavljati olajšav (niti za vzdrževane družinske člane).

• Davčne osnove ni mogoče zmanjšati na račun zneskov izgub iz preteklih let. 

• Priznajo se odhodki največ v zakonsko predpisanem odstotku. 

Pogoj za ohranitev statusa normiranca: 

Meja za obvezni izstop iz normiranstva tako za pravne kot za fizične osebe z dejavnostjo še vedno ostaja pri preseženih 300k € v dveh zaporednih poslovnih letih. V povprečju to pomeni 150k € prihodkov na posamezno poslovno leto.

1. Če želiš opravljati dejavnost, se je potrebno najprej registrirati. To se najlažje stori na točki SPOT. 

2. Sprejmeš odločitev: ali boš davčno osnovo ugotavljal na podlagi normiranih ali dejanskih odhodkov (“normiranec” ali “dejanski”). 

3. Registriraš se na portalu e-Davki, saj se obračuni oddajajo le v elektronski obliki. 

4. Izpolnjuješ mesečne obveznosti: 

• plačilo akontacije dohodnine (do 20. dne v mesecu): 

  • mesečno (če znesek akontacije presega 400 €),

  • trimesečno (če znesek akontacije ne presega 400 €).

• preveriš pravilnost podatkov prednaloženega obrazca prispevkov za socialno varnost (do 15. dne v mesecu), 

• plačilo prispevkov za socialno varnost (do 20. dne v mesecu). 

Če si zavezanec za DDV (presegaš 50k € letnega prometa), je nujno še plačevanje DDV: mesečno ali tromesečno. 

5. Izpolnjevanje letnih obveznosti: poslati letni obračun (do 31. marca). Redni s.p. mora oddati letno poročilo na Ajpes in davčni obračun na FURS. Normirani s.p. pošlje le poenostavljene davčne evidence (ne poroča na Ajpes). 

Zelo priporočamo branje odlične brošure Davki za začetnike >>

Osnovni davki pri d.o.o-ju: Davek na dobiček (Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ZDDPO-2)

Vsakega podjetnika zanima, kakšen bo njegov dobiček (ali izguba) in koliko davka bo moral plačati. Odgovor ni enostaven, saj obstaja razlika med računovodskim dobičkom in davčno osnovo, od katere se dejansko obračuna davek.

Kaj je računovodski dobiček ali dobiček pred davki?

"Računovodski dobiček" je razlika med prihodki in odhodki, ki so evidentirani v poslovnih knjigah. Drug izraz za računovodski dobiček je "dobiček pred davki". 

Preprosta formula: PRIHODKI – ODHODKI = DOBIČEK

PRIHODKI: Po opravljeni storitvi ali prodaji blaga izdajate račune. Seštevku vrednosti vseh izdanih računov (če so plačani ali ne) pravimo PRIHODKI. V prihodke vštevamo tudi subvencije ali donacije, obresti posojenega denarja, dividende … 

ODHODKI: Pogovorno rečemo kar “STROŠKI”, čeprav so le ti ožja opredelitev odhodkov. Naprimer: najemnino poslovnega prostora, internet, telefon, nakup materiala, spletna stran, plača … V odhodke vštevamo tudi amortizacijo, obresti kredita, oslabitev zalog … 

Od seštevka vseh izdanih računov odštejemo stroške in dobimo okvirni dobiček - računovodski dobiček ali dobiček pred davki. 

PRIMER: Če ima podjetje 45.000 € prihodkov in 15.000 € odhodkov, znaša njegov računovodski dobiček 30.000 €. 

Kaj je davčna osnova ali obdavčljivi dobiček? 

Izhodišče za ugotavljanje davčne osnove je računovodski dobiček, vendar sta davčna osnova in računovodski dobiček skoraj vedno različna.

Nekateri odhodki niso davčno priznani, zato zvišujejo davčno osnovo. To so npr: reprezentanca (stroški storitev, ki nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji - kosila, poslovna darila ...), ki je priznana v višini 50 %, popravki terjatev, denarne kazni, obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov, poslovno nepotrebni odhodki itd.

PRIMER: Če bi naše podjetje med odhodki imelo še 4.000 € stroškov reprezentance in denarno kazen v višini 8.000 €, bi se davčna osnova povečala za 10.000 € (50 % stroškov reprezentance in celoten znesek denarne kazni).

Naše podjetje s 30.000 € računovodskega dobička bi ob 22 % davčni stopnji teoretično moralo plačati 6.600 € davka. Ker pa se je v zgornjem primeru davčna osnova povečala za 10.000 €, torej na 40.000 €, bo obveznost za davek 8.800 €.

Davčno osnovo znižujejo davčne olajšave: Seznam možnih olajšav: 

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,

• olajšavo za zaposlovanje (invalidov, vajencev, brezposelnih oseb), 

• olajšavo za zavezanca invalida (osebna olajšava), 

• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, 

• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (osebna olajšava), 

• olajšavo za donacije, 

• olajšavo za investiranje, 

• olajšavo za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, 

• olajšavo za zaposlovanje in investiranje po uredbi, ki ureja regionalno državno pomoč (RDP).

DOBIČEK – DAVČNE OLAJŠAVE = DAVČNA OSNOVA

Recimo, da ima podjetje davčno olajšavo za investicije v osnovna sredstva za 12.000 €, se davčna osnova zmanjša na 28.000 € in bo znesek za plačilo davka 6.160 €.

To pomeni, da podjetju ostane 21.840 € dobička po odbitku davka. To vsekakor ne pomeni, da ima dejansko toliko denarja na računu – o denarju na računu govori izkaz denarnega toka. 

Konec leta se prav tako naredi davčni obračun in ugotovi, koliko je dobička. V letu 2024 je obdavčen z 22 % in to je dokončna obdavčitev.

PAZI: Če si si v preteklem letu povečal zaloge materiala, se tudi to šteje kot povečana vrednost podjetja, torej je to del obdavčitve. Zato je izjemno pomembdo, da dobro spremljaš zaloge materiala in jih sproti odpisuješ (poglej si dalje pod naslovom "Primer enostavnega materialnega poslovanja"). 

Primer: Podjetje je imeli 15.000 € prihodkov od prodaje in je povečalo zaloge materiala za 5000 €. tako se pod prihodke šteje 20.000 €. Torej, povedano zelo poenostavljeno: tudi od povečanih zalog v skladišču plačaš 22 % davek. 

Poleg davka na dobiček za izteklo leto se izračuna tudi višina akontacij davka na dobiček za tekoče leto. To pomeni, da se glede na dobiček, ki ste ga ustvarili, izračunajo mesečni ali trimesečni obroki davka na dobiček, ki ga boste v tekočem letu plačevali vnaprej. Plačali boste torej davek na dobiček za izteklo leto v celoti PLUS davek na dobiček za tekoče leto po obrokih vnaprej. Nad tem ni nihče navdušen.

Ob izteku tekočega poslovnega leta boste ponovno ugotavljali višino svojega dobička, za katerega ste z akontacijami že plačali davek – bodisi preveč bodisi premalo.

• Če bo obdavčljivi dobiček v tekočem letu manjši kot v izteklem, vam bo Finančna uprava vrnila presežek obročno plačanega davka na dobiček in ponovno izračunala akontacije davka glede na novi (nižji) dobiček.

• Če dobička v tekočem letu ne boste imeli, vam bo Finančna uprava vrnila akontacije davka in vam ne bo izračunala novih – imate izgubo.

• Če bo obdavčljivi dobiček v tekočem letu višji kot v izteklem, boste doplačali razliko med dejanskim davkom na dobiček in že plačanim davkom.

Pri izplačilu dobička (ko si želimo izplačati kot fizična oseba) je potrebno naknadno plačati še Obdavčitev kapitala in dohodkov iz kapitala. 

Davki in prispevki pri plačah 

Kako si uredi zavarovanje in kako zaposlitev oseba, ki ima svoj d.o.o.?

a) Poslovodna oseba: Če nima nikjer drugje urejenega zavarovanja, torej tudi ni nikjer drugje zaposlena, je obvezno zavarovanje za poslovodje – plačujemo mesečne prispevke, podobno kot pri s.p.jih. 

Kako si izplačamo dohodek? Pri vsakem izplačilu se odvede dohodnina in določeni prispevki. Poslovodja ima pravico do raznih povračil – potni stroški, dnevnice, povračila založenih sredstev (plačani računi) …

b) Zaposlena oseba: Sklene se pogodba o zaposlitvi; v tem primeru se plačuje vse tako kot pri vsakem zaposlenem - se plačuje vse potrebne prispevke, plača, dohodnina, regres …

Kapital se obdavči, tudi ko izstopimo ali prodamo deleže podjetja (kapitalski dobiček). 

• Padajoča stopnja glede na trajanje lastništva: 

  • do 5 let = 25 %

  • 5 - 10 let: 20 %

  • 10 - 15 let = 15 %

  • nad 15 let = 0 %

• Cedularna – dokončna, ne gre v davčno osnovo kot dohodnina

Pri obdavčitvi d.o.o.jev je zelo pomembna optimizacija poslovnega izida. Gre za legalne načine, kako plačati manj davka:

• Dobro evidentiranje - vse prihodke in odhodke je potrebno natančno evidentirati, da imamo potem možnost prikazati vse stroške.

• Proučitev posameznega poslovnega modela in temu primerno zastavi primerna davčna strategija.

• Prevrednotenje zalog in terjatev (odpisi zalog, odpisi terjatev ...). 

Ne-najboljše prakse:

• Da se izplačuje dobiček preko normirancev; slamnati posli, kako se izplačuje neobdavčen denar …

Optimizirajmo v okviru legalnega in dopustljivega.

DDV - Davek na dodano vrednost

Zavezanec za DDV ali davčni zavezanec? 

• Davčni zavezanec: Vsako podjetje in vsak posameznik, ki je po nekem zakonu zavezan plačevati nek davek.

• Zavezanec za DDV: Tisti, ki je dolžan obračunavati in plačevati davek na dodano vrednost.

DDV je 'prometni davek'; to ni davek od dobička, ampak od prometa, koliko ustvarimo od prodaje. Ne plačamo na celotne prihodke, ampak na razliko, t.i. dodane vrednosti, ki jo ustvarja to podjetje. Ločimo vstopni in izstopni DDV.

Vstopni DDV: podjetje A kupuje od drugih podjetij blago in storitve za izvajanje svojih aktivnosti (npr. električna energija, ogrevanje, IT oprema, surovine ali polizdelki za proizvodnjo, stroji, najem poslovnega prostora ipd.), pri čemer jim plača DDV.

Izstopni DDV: na drugi strani podjetje prodaja blago ali storitve kupcem, pri čemer na svojo končno ceno zaračuna tudi DDV. Kupec plača DDV podjetju A.

DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od prodajne cene in je enaka za dobavo blaga in storitev. Izjemoma se plačuje po nižji stopnji 5 % ali 9,5 %.

Nekaj primerov:

• 22 % - storitve, obutev, pohištvo, gradbeni material, igrače ... 

• 9,5 % - zdravila, hrana, semena, sadike, hrana za živali, medicinski pripomočki ...

• 5 % - knjige, slikanice in revije v elektronski in fizični obliki ...

Davčni zavezanci, ki imajo DDV številko, morajo na FURS predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Rok za plačilo DDV je zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Glede na obdobje poročanja imamo:

• Mesečni DDV zavezanci (letni obdavčljivi promet nad 210k €)

• Trimesečni DDV zavezanci (letni obdavčljivi promet pod 210k €)

Zavezanec za DDV

Vstop v sistem DDV je ali nujen ali prostovoljen. 

Redni zavezanec za DDV

Zavezanec za DDV podjetje postane, preden preseže 50k € prometa v tekočih 12 mesecih. NE šteje ves promet (večinoma slovenski promet).

DDV številko v Sloveniji dodeli Finančna uprava RS. Pomembno je vedeti, kdaj je za posameznega davčnega zavezanca predpisan vstop v sistem DDV. Zahtevek za izdajo DDV številke mora vložiti davčni zavezanec.

Zavezanec za DDV je potrebno postati, če je:

• posameznik v preteklih 12 mesecih presegel prag 50.000 € obdavčljivega prometa;

• posameznik v tekočem koledarskem letu presegel limit nabave blaga znotraj Evropske unije, ki je 10.000 €;

• posameznik prejel storitve od davčnega zavezanca iz druge države članice EU;

• posameznik opravljal oz. opravlja storitve davčnemu zavezancu iz druge države EU.

Vloga se odda v elektronski obliki predno so izpolnjeni pogoji (predno opravi oz. prejme storitev iz druge države članice EU, predno preseže promet 50.000 € v preteklih 12 mesecih).

Prostovoljni zavezanec za DDV: Lahko se tudi prostovoljno odločite za vstop v sistem DDV, čeprav vrednost obdavčljivega prometa verjetno ne bo presegla 50.000 €. Vendar morate po prostovoljnem vstopu uporabljati DDV najmanj pet let. 

Kako davek na dodano vrednost obračunamo? 

Vstopni DDV (prejeti računi) - izstopni DDV (izdani računi) = razlika DDV-ja, ki jo plačamo. 

Pri izdanih računih DDV obračunamo, od prejetih računov pa si ga odbijemo. S tem si zmanjšujemo obveznost za plačilo davka. 

Primer: Naredili smo 1000 € prometa neto, 220 € DDV obveznosti. To zmanjšujemo s prejetimi računi. Naprimer smo plačali računovodstvo v neto znesku 200 evrov, kjer je bilo 44 evrov DDV. Na koncu bomo plačali torej 220 € - 44 € = 176 € DDVja. 

Atipični zavezanec (poslovanje s tujino)

Kadar bomo poslovali s tujino, nastane obveznost samoobdavčitve oziroma t.i. obrnjene davčne obveznosti. To pomeni, da ko opravimo oz. prejmemo neke storitve od tujega ponudnika (spletne storitve, naročnine, podizvajalci …), se moramo identificirati kot atipični zavezanec za DDV. Ni pomembno ali poslovni partner, s katerim sodelujemo, prihaja iz EU ali iz drugih držav. Če prodajo ali storitve opravite fizičnim osebam v tujini, se vam ni treba prijaviti v sistem DDV.

Atipični davčni zavezanec tako v primeru, ko storitev opravi davčnemu zavezancu iz Slovenije, DDV-ja ne obračunava, hkrati pa tudi nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

Kakšne so obveznosti atipičnega zavezanca za DDV? 

Postopek izdaje računa se sicer ne spremeni veliko, je pa potrebno dodatno poročanje, ki ga lahko izvajate sami ali pa za vas to opravi računovodski servis.

1. DDV-O OBRAZEC: V sistemu eDavki morate vsak mesec oddati DDV-O obrazec, na katerem navedete zneske, DDV številke prejemnikov nakazila. Ta obrazec morate oddati, četudi niste izdali nobenega računa – oddate dokument z vrednostjo nič. Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije znotraj EU, je dolžan predložiti rekapitulacijsko poročilo in predložiti obračun DDV do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. 

2. REKAPITULACIJSKO POROČILO: Če ste za tekoči mesec izdali vsaj en račun davčnemu zavezancu v EU, morate poleg obrazca DDV-O oddati še rekapitulacijsko poročilo, in sicer obrazec RP-O.

Kako izdam račun za storitve kot atipični zavezanec? 

Za opravljene storitve morate izdati račun v drugo državo, na katerem ni obračunanega DDV-ja. Račun je praviloma enak, kot ga izdajate slovenskim podjetnikom, vendar morate pri izdaji upoštevati naslednje:

• Pred izdajo računa morate pridobiti davčno številko od davčnega zavezanca iz EU – vašega kupca. 

• Na računu mora biti pravilno navedena vaša identifikacijska DDV številka. Torej pred vašo davčno številko morate napisati SI. Na računu za Slovenijo tega ne smete, ker niste zavezanec.

• Ker DDV ni obračunan, morate na račun dodati klavzulo: 

  • v primeru opravljene storitve: Obrnjena davčna obveznost, DDV ni obračunan skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1.

  • v primeru dobave blaga: Oproščeno DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1. 

»Atipični zavezanec« ni uraden izraz, pravilno je »Zavezanec po 78. členu ZDDV-1«. Obračunavamo samo DDV v primeru tujine. Slovenskem kupcem ne obračunavamo DDVja, ker sicer še nismo redni zavezanec za DDV. 

Posebnost: ko postanemo atipični zavezanec, gre za t.i. obveznost plačila tega DDVja slovenski državi (Primer: koristimo storitev oglaševanje preko socialnih omrežij. To uveljavljamo kot stroške podjetja, dobimo račun na podjetje in smo dolžni narediti t.i. samoobdavčitev. Če za 100 € dobimo račun za take oglase, moramo še 22 % ddv-ja plačati Sloveniji.)

Razlika: Redni zavezanec DDVja obračunava DDV tudi na izdanih računih, atipični ga ne. Ko redni zavezanec prejema storitve iz tujine, ima t.i. pravico do odbitka DDV. 

Veljavnost davčne številke naših poslovnih partnerjev znotraj EU lahko preverimo na portalu VIES.

OSS zavezanost

Posebna EU ureditev: Način obdavčitev znotraj EU, kadar gre za prodajo izdelkov na daljavo (spletne trgovine) ali prodaje elektronskih produktov ali storitev (se jih naprimer prenaša s spleta). Ko presežemo prag 10k € prometa končnim kupcem v EU, moramo vstopiti v ta sistem in začeti obračunavati DDV s stopnjo kot velja v tisti državi, iz katere izhaja ta kupec.

Primer: Prodajamo preko spleta, kupi Nemec, moramo plačati državi nemški davek.  

Izdajanje računov je obvezno – za vse!

Kadar dobimo nakazilo na trr, lahko izdamo račun kar v Wordu. 

Pri gotovinskem plačilu (to zajema plačilo z bankovci in kovanci, čeki, plačilo s kreditno kartico, plačilo s kriptovalutami … vse, kar ni direktno nakazilo na trr), je treba izdati račun, ki se ga davčno potrdi. Gre za poseben informacijski protokol, kjer pri FURSu dobite kodo (pridobitev namenskega digitalnega potrdila, spisati akt), oni to zaznajo, vi davčno potrdite račun. 

To izvedete na način: 

1. računalniškegi program ali elektronska naprava z revizijsko sledjo o izdanih računih,

2. vezana knjiga računov (VKR). 

Vezane knjige računov dobite v knjigarnah. Pred prvo izdajo računa je treba to knjigo potrditi pri Finančni upravi RS. To se stori z elektronskim vnosom njene serijske številke v sistem e-Davki. 

Zavezanec mora davčnemu organu poslati podatke o računih z uporabo elektronske povezave do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa. Podatke o računih, izdanih iz vezane knjige računov, lahko zavezanec posreduje tudi v brezplačni aplikaciji miniBlagajna >>

Predlog: optimizirajte, avtomatizirajte (samodejno se lahko razknjižuje zaloge, se samodejno prenaša v računovodski program, se samodejno zapira glede na plačilne sisteme …) – tu je precej možnosti optimizacije.

Pomembno pravilno navajanje klavzul na izdane račune: 

•  Zavezanci za DDV morajo navajati, kadar DDV ni obračunan (naprimer kadar se pošilja račun v tujino in gre za obrnjeno davnčno obveznost; ali če so kakšne oproščene storitve in dobave …) 

• Nezavezanci za DDV morajo navajati klavzulo: 94. člen: Nisem zavezanec za DDV po tem členu.

Opomba: Ime prejemnika računa ni obvezen podatek, kadar je kupec končni potrošnik. Prav tako na računu ni obvezen podpis izdajatelja računa.

Vir: Fu.gov.si

Omejitve glede izdajanje računov: gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti je omejeno na 400 €, če je znesek višji, mora plačati z nakazilom na transakcijski račun ali s kreditno kartico. Lahko se plača tudi z osebnega računa, samo da je transakcija izvedena s transakcijskega računa.

Kriptovalute: se štejejo kot gotovinska plačila, moramo izdati račun z davčnim potrjevanjem. 

"Ali lahko kar dvignem denar ali ne?" 

• S.p. – ja. Se prosto razpolaga in dviguje. 

• D.o.o. ne. Za vsak dvig mora biti neka osnova - ali je to izplačilo dohodkov, povračilo stroškov … 

Računi se morajo hraniti 10 let; če se nanašajo na nepremičnine, pa 20 let! 

Katere stroške lahko uveljavljam? 

Zbiranje stroškov pri poslovanju / prejeti računi: 

• Reprezentanca (poslovna kosila, pogostitve …) – dobro utemeljite! Znižujejo davčno osnovo, gre pa za mejne zadeve. Običajno je treba priložiti seznam povabljenih poslovnih partnerjev.

• Potni stroški in službene poti – pripravimo lahko dokaj enostavne interne knjigovodske listine, inšpektorji pa to zelo pogosto kontrolirajo. Računovodje rečemo, da je to prva linija obrambe, ki pade, kadar pride davčna inšpekcija na obisk. Uveljavlja se res zgolj za službene poti, kadar je utemeljen namen in imamo dokaz, da smo bili na službeni poti (imamo korespondenca, vabila, prijavnice …). Takrat je to upravičen strošek. Če pa si pišemo potne stroške samo da nekaj je, zna biti pa precej problematično.

• Službeno vozilo / nakup vozila na podjetje – obstajajo posebna pravila glede nakupov vozil. Če podjetje kupi vozilo in ga oseba uporablja za lastno uporabo, je potrebno obračunavati boniteto za uporabo osebnega vozila, kar nanese dosti davkov in prispevkov. Odvisno je ali se v celoti uporablja za službena vozila ali delno službeno in delno osebno. Je tovorno ali osebno? Posebnost so električna vozila. Kar nekaj posebnosti glede vozil. Smiselno se je temeljito pozanimati, kakšne obveznosti je treba izpolnjevati.

Nakupi rabljenih stvari na podjetje (naprimer računalnik, monitor …) – lahko. Jo uveljavlja kot strošek in kot osnovno sredstev v podjetju.

Nepremičnine, oprema, osnovna sredstva … Zakonska določba precej jasna: Vse, kar podjetnik uporablja za svojo dejavnost, je dolžan tudi zavesti v knjige oziroma v ustrezen register. Naprimer nepremičnina, ki jo oddaja na Bookingu; računalnik, ki ga uporablja … vse te stvari morajo biti evidentirate med osnovnimi sredstvi. 

Če samostojni podjetnik uporabljajo svoje zasebne prostore za namen opravljanja dejavnosti (pirasniška dejavnost, delaš od doma, uporabljaš svojo domačo pisarno za namen podjetja), lahko delež zasebnih stroškov uveljavljaš kot poslovni strošek.

Primer: Podjetnik prodaja na spletu. Izdeluje svoje izdelke in jih prodaja. Ima s.p po dejanskih odhodkih (ni normiranec). Kateri stroški pridejo v upoštev? 

• Stroški proizvodnje – Ali so vsi materiali, ki jih uporablja, tudi vključeni v stroške? Dobiva račune za ta namen, ima sklenjene kupoprodajne pogodbe … 

• Osnovna sredstva – v začetku se naredi popis osebnih stredstev, ki jih bo uporabljal (žage, orodje …) vnese v register osnovnih sredstev – s tem lahko uveljavlja amortizacijo za osnovna sredstva. 

• Redne storitve (naročnine na strežnike, domene, spletna oglaševanja, programi za izdajanje računov … naročnina na internet, telefon …). Pogledamo čimširše.

• Službene poti – kam mora iti, če opravlja delo na terenu, če morda prevzema materiale, kupcem vozi svoje izdelke, predstavlja na sejmih … Kot stroške bi uveljavljali kilometrino, mostnine, parkirnine, mostnine, vinjeto, obračunavali dnevnice …

• Različne olajšave konec leta – če bi naprimer vlagal v nabavo v novo opremo, osnovnih sredstev, se lahko uveljavlja stroške za vlaganje v investicije. 

• V primeru zaposlovanja, kakšne stroške lahko tam uveljavlja. Če gre za deficitalne poklice, če zaposli invalidno osebo … se uveljavalja olajšave (bolj kompleksno področje, ki zahteva več dela in več strokovnosti, ampak lahko prinese precejšnjo znižanje davčne osnove).

• Druge vrste olajšave – za digitalizacijo, zeleni prehod itd.

Vse to pride v upoštev, kadar podjetnik posluje po dejanskih prihodnih in dejanskih odhodnih. Normiranci teh zadev ne morejo uveljavljati. Zato je smiselno preračunati, kaj se davčno bolj izplača.

Uveljavljanje stroškov in vodenje administracije zahteva kar nekaj pozornosti.

Kaj pa NE sodi v uveljavljanje stroškov - davčno nepriznani stroški?

Ne bodi preveč kreativen. Določene zadeve pač ne sodijo v poslovni strošek. Naprimer: razne obleke, določena darila (parfumi, cvetje …), turistični aranžmaji (greš na službeno pot, a je hotel rezerviran za 4 osebe), pogostitev / reprezentanca (ne moreš na večerjo z družino in to uveljavljaš), sporna vlaganja v osnovna sredstva (prenavljamo dom in želimo polaganje ploščic uveljavljati kot strošek), prekomerna kvadratura pri obnovi (prenavljamo 10m2 pisarna, a na računu je laminata za 30m2) … stroški bencina, pa niti nima vozila najetega ali vozila med osnovnimi sredstvi …

Inšpektorji so vajeni že marsikakšnega izgovora in kreativnih razlag.

Vodenje zalog in evidentiranje teh zalog (material in blago). Normiranci ali ne, podjetje mora voditi zaloge. 

Konec leta mora vsako podjetje in podjetnik izvesti inventuro za osnovna sredstva in zaloge. Podjetje je dolžno enkrat letno (ponavadi konec leta) ugotoviti dejansko stanje teh sredstev, prešteti, ugotoviti manjko … pomembno, da se uskladi odprte postavke (kupce, ki so dolžni; dolžniki), da je končno stanje čimbolj jasno.

Dodatna poročanja: 

• Poročanja za embalažnino, 

• poročanja v intrastat v primeru prodaje blaga v EU

•  ... in še mnogo drugega, ki pride v upoštev, ko podjetje raste.

Kaj pomeni pravilno evidentirana zaloga?

V proizvodnji imamo opravka s fizičnimi materiali, to gre v poilizdelke ali izdelke, potem se prodajo … Tekom tega prehajajo skozi različne faze, zato jih moramo različno knjižiti in beležiti, kaj se je z njimi dogajalo.

Beležimo:  

• prejeme

• izdaje/porabe 

• prenose med skladišči

• ostale porabe (npr. lastna raba, reprezentanca …)

• določanje vrednosti blaga ali polizdelkov ali izdelkov (t.i. lastno ceno),

• ustrezno izbrano metodologijo vrednotenja teh zalog

• ustrezno prenašanje med ODHODKE podjetja (da lahko uveljavljamo stroške in s tem znižujemo davek in ustrezno obračunavamo davke)

Postopek od naročila materiala do prodaje in na koncu leta inventure: 

Ob naročilu materiala:

• izpolnite naročilo (naročilnico dobavitelju)

• morda smo prejeli predračun, ga plačali

• po plačilu predračuna boste prejeli avansni račun, ki ga morate dostaviti v računovodstvo

Ob prejemu materiala:

• Dobili boste dobavni list (dobavnica) - potrebno preveriti, pokljukati, uveljavljati kakšne reklamacije, popravke … mogoče boste dobili tudi že RAČUN. 

• Na podlagi dobavnice boste tvorili prevzemnico (prevzemni list) - gre že za vnos v program, kjer boste vodili zaloge.

• V vrednost zaloge se poleg osnovne dobave (kar ste plačali) vključijo tudi morebitni posredni stroški (stroški prevozi …) 

Sedaj imate to v zalogi. 

Premiki zaloge se vedno evidentirajo (prenos med skladišči - lahko znotraj vaših skladišč, lahko pri komisijski prodaji …). 

Ob porabi se zmanjšuje zaloga (ali za lastno uporabo, ali materiali v polizdelke ali v izdelke, torej za proizvodnjo …)

• Dokumenti so lahko npr. delovni nalog, izdajnica …

Ob prodaji se tudi zmanjšuje zaloga: 

• Tvori se izdajnica (lahko tudi vaša dobavnica).

• Izda se račun. Če vam nekdo plača predračun (torej nekdo vam plača vnaprej), ste dolžni izdati avansni račun. Če ste zavezanec za ddv, ga morate primerno prikazati in obračunati. 

• Evidentira se odhodke za porabljen material oziroma blago.

Ob INVENTURI

• Ponavadi se naredi konec leta.

• Se vse prešteje, ugotavlja dejansko stanje in ovrednoti. Razlika med dejanskim stanjem in kar je zabeleženo v programu, se obračunava – ali gre za porabo ali za kakšno kalo (zaloge se pokvarijo ali uničijo ali izgubijo).

• Obstajajo zakonsko določeni % kala (uniči, odpiše, in je davčno priznan odhodek), ki za določeno vrsto blaga povedo, kolikšen % blaga je še upravičen, da se na letni ravni odpiše in je davno priznan odhodek. Preglednice za % kala:  https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV9632

• Lahko gre tudi za porabo in se uveljavlja reprezentanca oziroma lastna poraba. 

ODPISI BLAGA

Po končani inventuri se naredi poročilo o ugotovljenem stanju (viški/manki). Vodja enote/direktor s sklepom odloči o načinu likvidacije ugotovljenih razlik (redni odpis, zastaranje, izločitev, plačilo ddv ...). 

Poškodovano blago - dokazila o poškodovanem blagu je potrebno dokumentirati in hraniti. 

Donacije (poglej naslednji video)

Zastarana zaloga - spišeš interni dokument “Pravilnik o popisu in zastaranju zalog”. 

Primer pravilnika pri Založbi 5KA: 

• Knjiga mora biti stara vsaj 1 leto; zmanjševanje nabavne vrednosti velja za knjige, pri katerih je bila prodaja v preteklem letu < 15 izvodov. 

• Po enem letu se nabavna vrednost zniža za 25 %

• Po dveh letih še 25 % (skupaj 50 %)

• Po treh letih nadaljnih 50 % (skupaj 100 %)

Razlikovanje med donacijo in sponzorstvom je pomembno predvsem zaradi različne davčne obravnave.

Sponzorstvo (denar ali storitev) vs donatorstvo: Oboje pomeni nek pravni posel oziroma neko pogodbena obveznost med dvema strankama (prejemnik donacije ali sponzorstva in na drugi strani tisti, ki bo to izvedel sponzor/donator).

Za donatorja so donacije davčno nepriznan odhodek, lahko pa se upoštevajo kot davčna olajšava. Pri sponzorstvih lahko uveljavljajo kot neposredni strošek.

V obeh primerih je potrebno podpisati pogodbo (sponzorska ali donatorsko). 

SPONZORSTVO je drug izraz za izvajanje storitev oglaševanja oziroma promocije.

Primer: Podjetnik sponzorira gasilsko veselico. Podpisali bodo pogodbo, kjer se opredelijo pravice in obveznosti obeh strani. Gasilsko društvo bo moralo izstaviti račun temu podjetniku, ker ga je reklamiralo na dogodku. 

Sponzorska sredstva so obdavčena z DDV, saj gre za opravljanje storitev v skladu z 3. členom ZDDV-1. Organizacija, ki prejme sponzorska sredstva, izda račun za opravljene storitve promocije z obračunanim 22 – odstotnim DDV. Prejeta sponzorska sredstva obravnava kot obdavčljiv prihodek z naslova opravljenih storitev.

DONACIJA: Če gre za donacijo, prav tako podpišejo pogodbo, a v ozadju ni izdanega računa. Ne gre za storitev, ni obveznosti, da bi moral prejemnik donacije kaj storiti. Nimajo obveznosti – morate izpostaviti transparent … lahko se zgodi, iz dobre volje, ni pa obvezno po pogodbi.

Bistveno pa je, da so iz pogodbe razvidni sledeči podatki: naziv in status organizacije, ki donacijo prejme, namen zbiranja sredstev in kako bodo sredstva porabljena. Donacija je brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, ki ga prejme zavod, ustanova, verska skupnost, zbornica, reprezentativni sindikat, od fizične ali pravne osebe, brez obveznosti vračila in se ne nanaša na plačilo za proizvode ali storitve. O donacijah govorimo takrat, ko podjetje podari denarna sredstva določeni organizaciji, brez protiusluge. Organizacija, ki prejme donacijo, nima nobene obveznosti do donatorja. 

Donacije niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Donacija namreč ne pomeni opravljanja storitev ali dobave blaga za plačilo.

Zakon o dohodnini pri donacijah

Prejemniki donacije fizične osebe

Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine. Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije oziroma z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, dana sredstva oziroma pomoč fizični osebi ni oproščena plačila dohodnine.

Finančna uprava Republike Slovenije zato priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira s pomočno humanitarnih organizacij (povezava na seznam), ki bodo sredstva najlažje razdelila pomoči potrebnim.

Pomoč delodajalca zaposlenemu

V primeru, da delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč, se le-ta do višine 2000 EUR ne všteva v davčno osnovo.    

Če je prejemnik donacije pravna oseba ali zaposleni, predstavlja donacija za prejemnika obdavčljiv prihodek.

Podjetje, ki donira, lahko uveljavlja kot olajšavo v naslednjih višinah:

• splošno velja: maksimalno 1 % letnih obdavčenih prihodkov za zneske izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, ki opravljajo nepredobitno dejavnost

• dodatno 0,2 % za donacije kulturne in športne namene, ali prostovoljnim društvom ustanovljenim za varstvo pred nesrečami (vse s statusom v javnem interesu za ta namen); naprimer gasilci

• še dodatno: 3,8 % -  donacije izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport