4.4 Osnove branja bilanc

Različne vrste poslovnih izkazov in njihov pomen

Poslovni izkazi so finančna slika podjetja, ki se pripravlja na podlagi knjigovodskih in računovodske listine, ki jih podjetje zbira. Konec leta (včasih tudi med letom) se sestavi, da se vidi, kje smo, ter za namen obračunavanje davkov ter za namen državne statistike. 

Glavni izkazi so:

• Izkaz poslovnega izida: finančni prikaz, kako je podjetje delovalo v preteklem letu

• Bilanca stanja: stanje podjetja na določen dan, ponavadi je to 31. 3.

• Izkaz denarnega toka: likvidnost

• Izkaz gibanja kapitala: rezerve, namen porabe, plani

5 glavnih zadev, ki jih preberemo v bilanci stanja: 

• Dobiček ali izguba / bilančni dobiček ali bilančna izguba - dobiček ali izguba, ki se prikazuje na pasivni strani, t.i. obveznosti do virov sredstev. Tam vidimo, če podjetje že več let morda izkazuje dobiček ali morda celo izgubo. 

• Stanje kapitala – ena najbolj osnovnih stvari, ki jih mora sploh podjetnik začetnih upoštevati. Tu se vidi, koliko je kapitalsko močno podjetje, kar je pomembno vplivalo pri možnosti financiranja, kandidiranja za razna sredstva, predstavitve pri investitorjih … Podjetje mora predvsem paziiti, da ni t.i. negativnega kapitala. 

• Zadolženost podjetja (to vidimo preko t.i. pasivne strani bilance, torej obveznosti do virov stredstev, kjer vidimo med poslovnimi in finančnimi obveznosti njihovo stanje. Če gre v visoke vrednosti, je potrebno biti pazljiv. 

• Višina kratkoročnih poslovnih obveznosti (gledati glede na višino kratkoročnih terjatev in pa denarja). Če ima podjetje na eni strani veliko poslovnih obveznosti, na drugi strani tudi dosti terjatev, je verjetno v taki panogi, da veliko nabavlja blago, hkrati pa prodaja. Na eni strani imamo terjatve do kupcev, na drugi strni pa obveznosti do kupcev. 

• Oblikovanje kapitalskih rezerv – pomembno sploh v podjetjih, ki so namenjena, da se razvijajo. Podjetja lahko oblikujejo iz kapitala različne rezerve, ki povedo, da je podjetje ustvarjalo dober dobiček in namenjalo ta kapital v rezerve za razvoj. 

• Dodatno: denarna sredstva, vendar je ta postavka lahko varljiva! Težko se razbere, za kakšne vrste sredstev gre.

Izkaz poslovnega izida poenostavljeno: 

• Čisti prihodki od prodaje (v primerjavi s celotnimi prihodki) – pomembna kategorija, saj pove, koliko prometa ustvarja podjetje z lastno prodajo, (brez subvencij, enkratnih dohodkov itd., kar povečuje celotne prihodke, a ne predstavljajo zdravega jedra prihodkov podjetja).

• Struktura odhodkov (stroški) – stroški materiali, višina stroškov storitev, dela (vidimo ali imajo več zaposlenih ali zunanji izvajalci), višina amortizacije …

• Finančni prihodki (pomeni, da ima podjetje verjetno investirane prihodke v neke naložbe, ki prinašajo dobre donose, kar je pri začetnikih relativno redko), finančni odhodki (kategorija, ki pove, koliko podjetje plačuje za to, da je podjetje zadolženo – izposojen denar, krediti, ostale vrste financiranja …)

• Poslovni izid (dobiček/izguba) – to je osnovni namen, zakaj sestavljamo izkaz poslovnega izida. Tu vidimo ali je podjetje poslovalo pozitivno ali negativno. Tu tudi vidimo razliko med izkazom poslovnega izida iz poslovanja in izkazom poslovnega izida kot celoto. Če je imelo podjetje visoke stroške financiranja (finančne odhodke), je lahko celoten poslovni izid slabši, ima pa mogoče izkaz poslovnega izida iz poslovanja pa relativno dobro. 

Osnovni kazalniki poslovanja, s katerimi merimo uspešnost podjetja

• EBITDA – earnings before interest, taxes, depreciation, and amortisation – kazalnik osnovnega ustvarjanja prihodkov, ko odštejemo financiranja, amortizacijo, obresti …

• Dodana vrednost na zaposlenega – tu lahko imamo primerjavo s podobnimi podjetja iz panoge - ustvarjajo višjo ali nižjo dodano vrednost na zaposlenega. Pri tem moramo biti previdni, ker je lahko omejitveni dejavnik to, da se namesto za zaposlovanje odločijo namesto za zaposlovanje, za sodelovanja preko s.p.ja, ki deluejo kot del tima. To silcer pozitivno vpliva na dodano vrednost na zaposlenega, a ne kaže realnega merila dodane vrednoti na zaposlenega v primerjavi s podjetji, ki zaposlujejo. Kje lahko to razberemo v bilanci? Pri postavkah “stroški storitev” (morebiti več dela preko s.p.jev in zunanji izvajalci) in “strošek dela" (stroški plač pri zaposlovanju). 

• Pospešeni koeficient likvidnosti  - pomeni, kako hitro bo lahko podjetje pokrivalo svoje obveznosti iz poslovanja, kako hitro bo poplačevalo svoje dobavitelje z obstoječimi denarnimi sredstvi in obstoječimi terjatvami, ki jih ima.

Kako opaziti »izstopajoče« zadeve v izkazih?

• Velike spremembe v denarnih sredstvih brez večjih prihodkov ali spremembe virov financiranja – od kod ta denar? Se je zadolžilo? So morda dobili investitorja?

• Negativni kapital (negativen trend gibanja kapitala).

Davčni obračun: Izkaz, ki ga lahko dobimo, kadar se povezujemo s podjetjem in želimo narediti skrben pregled. 

• ni javno objavljen, ker je davčna tajnost. 

• V določenih primerih jih lahko zahtevamo od partnerjev.  

PRAKTIČNO: Bilanca stanja in izkaz poslovnega uspeha (dr. Jure Knez, Dewesoft)

Ko sem bral bruto-bilance podjetja, sem se počutil kot en strojnik, ki nikoli ne bo razumel vseh teh kolobocij računovodstva in financ. Šele ko smo odprli podjetje v Ameriki, mi je postalo jasno, da obstajajo veliko bolj enostavni in lahko berljivi računovodski izkazi, ki so namenjeni podjetnikom.

Literatura, kot je Adizesova Corporate Lifecycles, pa jasno pove, da primarna vloga računovodstva in financ ni, da zadosti zahtevam uradnih institucij, ampak da podjetniku da podatke za uspešno poslovanje. Dobro računovodstvo ti daje podatke tudi za naprej, ne samo za nazaj.

Zelo poenostavljen model, ki da osnovno sliko poslovanje znanega (lastnega) podjetja in je tudi osnova za letno planiranje, vsebuje le nekaj številk. Najprej si oglejmo izkaz poslovnega izida. To je analiza poslovanja v določenem časovnem obdobju, praviloma enega leta. 

Prva pomembna postavka so seveda prihodki, takoj za tem pa stroški materiala in storitev. Moderno se temu reče COGSi - cost of goods sold. Razlika v grobem predstavlja dodano vrednost. Potem so tu fiksni stroški (plače, najemnine, amortizacija …). Če poenostavimo, da je razlika med prihodki in COGSi v nekem razmerju, lahko že iz teh številk izračunamo naš break even point - to je promet, ki je potreben, da pokrijemo fiksne stroške. Po podatkih iz 2023 je naš BEP približno pri 25 % prometa. 

V poslovnem načrtu običajno ocenjujemo še variabilne stroške, kot so na primer nagrade. Razlika je dobiček, na katerega moramo plačati še DDPO - davek na dobiček pravnih oseb, razlika je neto dobiček, ki ga lahko obdržimo v podjetju in dvigne kapital, lahko pa ga v celoti ali delno izplačamo lastnikom.

Naslednji pomembni izkaz je bilanca stanja. Bilanca stanje pomeni pregled podjetja v določnem trenutku, na primer ob koncu leta.

V bilanci stanja ločimo aktivo in pasivo. Jp, to so res težki pojmi … aktiva pomeni, kje imamo sredstva, pasiva pa, od kje smo jih dobili. Vsota vseh postavk v aktivi in pasivi mora biti enaka.

Oglejmo si aktivo (torej kje imamo sredstva) - podjetje ima kar precej osnovnih sredstev, zalog, veliko je tudi neplačanih faktur ter tudi precej denarnih sredstev.

Sedaj pa si poglejmo pasivo (od kje imamo sredstva). Nekaj so nezapadle fakture dobaviteljev, dolgov nimamo, ostalo pa je kapital podjetja iz naslova osnovnega kapitala in vsote nerazporejenih dobičkov preteklih let. Iz tega lahko ocenimo, da je poslovanje podjetja precej stabilno in da ima podjetje dobre možnosti, da preživi pretrese na trgu.

Ko enkrat razumemo osnovne elemente, lahko brskanje po Ajpesu vsaj za nekatere predstavlja vir neskončne zabave. Uživajte …

Aktiva: 

Pasiva: