4.5 Zaposlovanje

Uvod v zaposlovanje - z osebo sklenemo pogodba o zaposlitvi. Sklene se delovno razmerje, vi postanete delodajalec. 

Ali lahko podjetje (d.o.o.) posluje brez zaposlenih? 

Delno - JA. Obstajajo podjetja, kjer posle vodijo poslovodje - tudi tu mora poslovodja upoštevati omejitve. Kadar izvaja naloge poslovodenja, je to en del; ko izvaja naloge operativnih nalog delovnega procesa, je to drug del. V tem primeru bi moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma neko drugo obliko za izvajanje teh drugih del. 

Kadar poslovodja dela brez pogodbe o zaposlitve, moramo paziti, da je poslovodja prijavljen v zavarovanje v tem podjetju. 

Priporočljivo: Poskusno delo. Ko začnemo zaposlovati, ne more v gotovostjo vedeti, če nam bo ta delavec zares ustrezal. Zato imamo v delovno pravni zakonodaji opredeljene pogoje za poskusno delo. Tudi v pogodbi o zaposlitvi lahko te pogoje opredelimo in se poslužujemo te možnosti, ki nas lahko reši kakšnega težavnejšega razhoda med delodajalcem in delavcem. 

Ko podjetje začne zaposlovati, postane delodajalec. Takrat nastanejo take in drugačne obveznosti, ki so pomembne, da jih upoštevamo in delujemo skladno z zakonodajo. 

Ostale oblike dela in pomoči

• Brezplačna pomoč družinskih članov (formalna oblika) - Tu je neka posebna oblika zavarovanja, je torej prijavljen na firmo, da sodeluje, max 40 ur mesečno brezplačne pomoči, ki jo lahko ta oseba izvaja. Delo mora biti evidentirano. Če te formalne oblike ni urejene in družinski član pomaga, gre za delo na črno. 

• Malo delo - Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 % minimalne plače po zakonu, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.

• Delo upokojencev - največ 60 ur na mesec

• Študentsko delo - Plača se preko študentske napotnice, ki jo podjetje pred začetkom dela, dobi se jo pri Študentskem servisu. Minimalna študentska postavka je trenutno 7,20 evrov bruto + na to prišejemo še davke in prispevke, tudi DDV. Podjetje tako plača, kar dobi študent + približno 45 % več. 

• Dijaki na praksi in študentsko pripravništvo 

• Druga sodelovanja – podjemna in avtorska pogodba - to so pogodbe civilnega prava, ki se uporabljajo za prav posebne namene. Podjemna se uporablja za občasna izvedena dela s strani neke osebe, ki pomaga nekemu podjetju. Naprimer: izvedba nekega projekta, dogodka, kakšnega posebnega dela, pleskanja prostorov, inventure … Je relativno draga in pomeni strošek dobih 40 % več od tistega, kar bo dobila oseba izplačano. Avtorska pogodba se uporablja za avtorska dela, ki jih za vas avtor opravi, naprimer kakšno umetniško delo, pisana zadeva, nastop, predavanje, govor … V teh primerih bo avtor izplačan po avtorski pogodbi, podjetje pa bo plačalo še približno 30 % več. 

• Pogodba za določen čas - pomeni izjemo v delovnem pravnem razmerju in pomeni, da zaposlujemo zaradi izrednih razmer, presežnega dela in ne kot nadomestilo za redno zaposlitev. Ko se tako delovno razmerje prekine, tej osebi pripada odpravnina. 

Kadarkoli imamo pogodbo z nekom, razmislimo: 

• Kakšna je obveznost določene prijave v zavarovanje?

• Kakšni davki in prispevki bodo plačani, če bomo tej osebi karkoli nakazovali?

Vsa izplačali za katerekoli osebne dogodke morajo biti izvedena preko nakazila s transakcijskim računom; ne smemo izplačati v gotovini. 

ODPUŠČANJE? Težko. 

Ne moreš odpustiti delavca brez razloga. Imaš dve možnosti: 

• it krivdnih razlogov (hardcore … najprej mora oseba dobiti 1. opomin, nato 2. opomin, zatem ukor pred izklučitvijo …)

• iz poslovnih razlogov (če gre podjetju slabo, teažve na trgu ...)

Poglej si obrazec M-2 (ko nekoga odpustiš). 

Kot delodajalec imate kar nekaj obveznosti, ki jih morate do zaposlenih izpolnjevati. 

Najprej: Mesečna plača. Dolžni ste jo izplačati do 18. v mesecu. Za izplačilo je potrebno oddati davčne obračune. (Delovna inšpekcija je še posebej stroga!) Če ne oddajate davčnih obračunov, se vpišete na seznam “nepredlagatelji davčnih obračunov”, kar bistveno pokvari vašo boniteto in tudi kreditno oceno. 

Delavcem pripada pravica do dopusta (minimalno 20 delovnih dni za polni delni čas). 

Regresi za letni dopust - minimalno je določen z minimalno plačo v Sloveniji in maksimalno izplačilo. Regres namreč ni obdavčen. 

Božičnica / 13. plača / izplačilo za delovno uspešnost - niso zakonsko predpisane, niso nujne. 

Razni dodatki, ki pripadajo zaposlenim - popoldansko delo, delo ob praznikih in delah, nočna dela, dodatek na posebne obremenitve … 

Dodatek za delovno dobo - treba ga je upoštevati pri višini plače. Večina kolektivnih pogodb določa dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Kolektivne pogodbe pa različno določajo. Torej, ali se šteje delovna doba dosežena pri zadnjem delodajalcu ali pa skupna delovna doba zaposlenega.

Delo od doma - izplačilo dodatka za delo od doma namesto prevoza na delo; delodajalec je dolžan preveriti ali ima doma pogoje za delo (primerno svetlobo, mizo, računalnik …). 

Bolniške, porodniške, nega za otroke in druga nadomestila - to je zakonska pravica delavcev. Do 30 dni delodajalcu ne pripada refundacija stroškov, jih torej plača sam. Če je človek na bolniški, je to strošek podjetja. Nad 30 dni postave strošek države, torej refundira strošek plače. 

Malica - zaposlenemu moraš ali zagotoviti malico ali mu jo plačati (minimalno glede na kolektivno pogodbo, največ pa po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - trenutno je to 7,96 evra + ddv)

Prevoz na delo - ali javni prevoz ali se mu plača po kilometru od delovnega mesta do kraja bivanja (trenutno 0,21 evra za vsak prevožen km) 

Dnevnice ali Prevoz na službenem potovanju - če dela ves dan ali v tujini 

Jubilejne nagrade - za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe (določen odstotek od zadnje povprečne letne plače)

Osnove čezmejnega izvajanja storitev zaposlenih - obveznosti: izpolnjevanje A1 obrazcev; v tujini so inšpekcije še bolj pozorne in dosledne. 

Odpravnina ob upokojitvi 

Več podrobnosti v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja >>

PAZI: Odvisna razmerja in samozaposleni - torej namesto, da zaposlite človeka, ga “zaposlite” preko s.p.ja. Način je precej pogost, je pa tudi precej problematičen iz oči organov, ki to preverjajo. To privede do nižjih prispevkov in davkov, ker imajo s.p.ji nižje osnove, plačujejo minimalne prispevke, če bi primerljivega zaposlili preko pogodbe o zaposlitve, bi to pomenilo večji davčni odtegljaj. Tega se zaveda tudi država, zato postavlja določene omejitve. Tu govorimo o odvisnih razmerjih - če nekdo dela pod pogoji elementov delovnega razmerja pri nekem delodajalcu, gre za prikrito delovno razmerje. Naprimer: dela na sedežu tega podjetja, če dela s sredstvi tega delodajalca (računalnik, pisarna …), že dela po navodili tega delodajalcih (striktno daje naloge), če si morda celo štemplja, evidentira prihode in odhode … To so vse elementi delovnega razmerja in inšpektorji bodo kar hitro ugotovili, da gre za prikrito delovno razmerje. To ni dovoljeno! Morali boste zaposliti to osebo za nedoločen čas in plačati za nazaj davkov in prispevkov, ki bi bili, če bi bila ta oseba zaposlena. 

Kolektivne pogodbe - večina panog vas poleg osnovne zakonodaje zavezuje še s kolektivnimi pogodbami. To so pogodbe, ki jih sklenejo reprezentativne organizacije, ki jih sklenejo z državo ali delodajalskimi organizacijami. Nanaša se neke pogoje glede dela, dopustov, povračil ... kolektivne pogodbe morate tudi preveriti gleda na vašo dejavnost. 

Postati delodajalec pomeni kar velik administrativni in finančni zalogaj za vsakega podjetnika. 

Izračun plače

Trenutno je minimalna plača (od 1. 1. 2024 dalje): 1.253,90 EUR

Izračun plače (bruto, neto) >> (bruto vs neto, dajatve delavce, dajatve podjetja, skupen strošek izplačevalca ...)

Davčne, delovna, tržna, zdravstvena, išpekcija za preprečevanje pranja denarja … Kaj najpogosteje gledajo inšpekcije?  

Davčna inšpekcija: 

• Pravilnost plačevanja davkov (kako se davčno potrjujejo računi, da so račune izdajale osebe, ki so zavarovane pri vas; pravilnost obračuna DDV, pravilnost odbitka DDV, ali so na računih pravilne stopnje obračunavanj DDV, da ste si pravilno odbijali DDV … )

• Pravilnost davčnih obračunov dohodkov (oddani obrazci, izplačane obveznosti - regres …, da so odvedeni in plačani davki)

• Ob zaprtju podjetja - ali ste pravilno prikazali davčno osnovo, ali ste pravilno plačali davek od kapitalskega dobička …

Imajo polne roke dela!

Davčni kontrolorji - predhodno preverjajo davčne obračune.

Delovna inšpekcija

• Pregledujejo, ali so vse stvari glede delovnopravne zakonodaje urejene, da imate v podjetju pravilnike, da so pogodbe podpisane, da so osebe, ki delajo pri vas, tudi zavarovane, da imajo zdravniške preglede, evidentiranja dela - ure prisotnosti, malice … pregledovali bodo tudi interne dokumente - ali imate urejena varstvo pri delu in podobno. Tudi v primeru delovne nesreče. 

Tržna inšpekcija 

• Pregledujejo spletne strani (ali so podatke na spletni strani točni, ali ste to, za kar se predstavljate, ali zagotavljate pravice varstva potrošnikov, da so pogoji pravilno zapisani, da izvajate vse obvesznosti, ki vam jih zagotavljajo zakon o varstvu potrošnikov … pravilnost postavljanja in prikaza cen, kako ste z zalogami - ali pravilno vodite, ali imate cenike, GDPR, ali imate primerno oglaševanje ...). Imajo tudi kar nekaj dela. 

Zdravstvena inšpekcija 

• Ali so izdelki zdravi in varni za uporabo, da so vsi certifikati, dekleracije pravilno spisane … 

Ob začetku poslovanja preverite zadeve s pravnikom (naprimer pravna določila na spletni strani, delovanja na socialnih omrežjih in podobno). 

Najpogostejše napake, ki jih najde inšpekcija: 

• se davčno ne potrjujejo računi

• delo na črno (nekdo dela za vas, pa nima sklenjene pogodbe)

• pravila na spletnih straneh (tudi GDPR)

Kaj se zgodi, če najdejo nepravilnost? Pogosto dajo sprva opomin, da lahko zadevo sanirate v določenem obdobju. Lahko pa pride tudi do kakšne kazni. 

SAMOPRIJAVA

Kaj če sam (pred inšpekcijo) ugotoviš, da si nekaj delal narobe? Pridobi nasvet usposobljenega strokovnjaka, ki bo tudi poleg pri procesu saniranja tega procesa. Uredimo stvari in naredimo samoprijavo. 

Zavezanec lahko vloži samoprijavo, če v roku ni predložil davčnega obračuna oziroma, če je v davčnem obračunu navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Samoprijava je mogoča najpozneje do:

• začetka davčnega inšpekcijskega nadzora 

• vročitve odmerne odločbe 

• začetka postopka o prekršku 

• začetka kazenskega postopka 

Pogoj za učinkovanje samoprijave je, da zavezanec hkrati s samoprijavo plača tako premalo obračunane davke kot tudi pripadajoče obresti v višini fiksno določene letne obrestne mere (3 %). S samoprijavo se davčni zavezanec izogne kazni za prekršek. Samoprijava se lahko za isto obveznost vloži samo enkrat. 

Arhivi 

Splošno velja, da moramo hraniti dokumente:

• Računi in ostali osnovni računovodski dokumenti:  10 let

• Poslovne knjige in evidence:  10 let

• Računi in listine o nepremičninah: 20 let

• Dokumentacija v zvezi z zaposlitvami in dohodki:  Trajno

• Pomožni obračuni: 5 let

• Letna poročila, otvoritvene in zaključne bilance:  Trajno

Tudi pri prenehanju opravljanja dejavnosti imajo zavezanci določene obveznosti. Z davčnega vidika morajo davčnemu organu predložiti davčni obračun s prilogami. V nadaljevanju predstavljamo obveznosti ob prenehanju dejavnosti, ki se ne nanašajo zgolj do Finančne uprave RS. Izbris iz Poslovnega registra Slovenije (PRS): 

• Najmanj tri dni pred presečnim datumom (datum zaprtja dejavnosti) oddate prijavo za izbris prek portala eSPOT ali na točki SPOT (prej e-VEM). 

• Podjetje se zapre tretji dan od oddaje prijave za izbris oziroma katerikoli kasnejši dan. 

• Četrti dan na naslov podjetja prejmete Sklep o izbrisu poslovnega subjekta iz Poslovnega registra Slovenije. Več na tej strani >>

• Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj 

• Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M-2 vložitev osmih dneh od prenehanja pogojev za zavarovanje, lahko pa tudi v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije prek portala SPOT ali na točki SPOT, pri čemer je treba pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris izveden. Pomembno: Zadnji dan za vložitev odjava iz obveznih socialnih zavarovanj prek portala SPOT ali na točki SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa. Več na tej strani >>

• Obveznosti do Finančne uprave RS (FURS) Kot samostojni podjetnik morate praviloma v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Finančno upravo RS https://www.fu.gov.si/ 

• Vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti s prilogami, sestavljen za obdobje od začetka davčnega leta do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali v obdobju od začetka davčnega leta do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Obračun lahko oddate samo preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna. 

Novo odprtje s.p. 

Podjetnik, ki je zaprl s.p., se lahko kadarkoli odloči, da bo ponovno registriral s.p. Pogoji za ponovno registracijo s.p. so praviloma enaki kot pri prvi registraciji. Prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. s prenosom podjetja ali dela podjetja na drugo osebo. S.p. lahko preneha opravljati dejavnost tudi s prenosom podjetja ali dela podjetja na drugo fizično osebo (novega zasebnika) ali tako, da izvede prenehanje v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika v kapitalsko družbo. Ti dve transakciji sta lahko obravnavani kot davčno nevtralni (tj. brez dodatne obdavčitve ob izvedbi transakcij), vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi pogoji, določeni v davčni zakonodaji. Več na tej strani pod Podrobnejši opisi, Prenehanje opravljanja dejavnosti >>