logo katapult

Živimo v deželi, kjer je strošek dela visok, zato moramo proizvajati izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Kako lahko naredimo tak izdelek?

  1. Rešimo izziv stranke – to je najpomembnejše. Naš izdelek mora rešiti izziv stranke.

  2. Tehnološka rešitev. Da torej rešimo izziv stranke, potrebujemo visoko tehnologijo, ki jo implementiramo na čimbolj učinkovit način.

  3. Uporabnost in izgled – izdelek mora biti enostaven za uporabo in vizualno lep. Kakršenkoli izdelek kupujemo (ne boste verjeli, tudi merilne inštrumente), kupujemo s čustvi.

Bonus: Karizma. Karizmatičen vodja ima mnogo večje možnosti uspeha. Dobra novica – karizme se lahko tudi priučiš.

Rešite izziv stranke


Uporabnost in izgled

Visoka tehnologija

BONUS: Karizma

OD IDEJE DO PROTOTIPA

Kalkulacija cene izdelka – 100 enot se tipično razdeli:

  • 20-30 % proizvodna cena

  • 10-20 % razvoj

  • 40-50 % prodaja & marketing

  • 10-20 % dobiček

Velike razlike nastanejo v predvideni količini proizvedenih izdelkov.

Nižja kot je cena, več bo potrebno vložiti v optimizacijo, tehnologijo, avtomatizacijo, testiranje in manj podpore strankam si lahko privoščiš.

Koliko bo stal moj produkt? Se nam bo vse skupaj sploh izplačalo? Lastna cena in prodajna cena določata dodano vrednost, ki močno vpliva na tehnologijo, količino itd. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da si želimo čim višjo dodano vrednost.

Takoj na začetku naredi kosovnico, četudi bo sprva mnogo ugibanj, a to je del procesa. V ta dokument napišeš čisto vse, kar zajema tvoj produkt. 

Cena je močno odvisna od tehnologije in količin. Nižja cena produkta navadno zahteva višji vložek v tehnologijo, kar opravičujejo večje količine. Lahko se zgodi, da se bodo kosovnice za različne količine razlikovale. V tem primeru pripravimo več kosovnic.

POMEMBNO: Ste zapisali čisto vse, kar potrebujete? Tudi škatlo, navodila za uporabo, nalepko s črtno kodo, transportne škatle …

Ampak tudi to še ni vse. Za celoten COGS (Cost Of Goods Sold), potrebujemo še strošek dela in amortizacijo.

  • Delo: Koliko časa potrebujete, da sestavite en kos?

Primer: Za sestavo potrebujete 1h. Koliko vas to stane? En kos sestavljate 1h, torej 8 na dan? Ne. Upoštevajmo še malico, kavo ali čaj … Torej približno 6,5 h na dan. Potem upoštevamo še dopust 25 dni, bolniško odsotnost (povprečno 10 dni), morda še kakšen dan izobraževanja ali team-buildinga …

Tako nam od 260 delovnih dni v letu ostane 220 dni. 220 * 6,5 h = 1430 kosov na leto. Koliko pa me to stane? Vzemimo primer zaposlenega z bruto plačo 1500 €/mesec. Bruto bruto znaša 1.741,50 €. Ko dodamo še obvezen regres, je to letni strošek 22.300 €.

Torej za 1430 kosov plačamo 22.300 €, kar na kos pomeni 15,60 € za sestavo.

  • Stroji

Če ste kupili orodja za 10.000 €, ki se amortizira v 5 letih, je to letno 2000 €, kar na kos znese 1,4 €.

Skupaj strošek: material 4,66 € + delo 15,6 € + amortizacija 1,4 €

OHIŠJE: Začnite z ohišjem takoj, ne na koncu, ko imate ostalo že narejeno! Pri ohišju upoštevajte: Zaščiti elektroniko (IPxy), drži komponente, ščiti pred sevanjem, hladi, prenaša vibracije, duši vibracije … Preučite ali je bolje, da ohišje prozivajate sami, ali da najdete že narejeno ohišje in ostalo temu prilagodite.

ELEKTRONIKA: Cena je pomembna, a bodite tudi pozorni, da so komponente dobavljive. Imejte backup, kjer pa to ne gre, pa še posebej spremljajte dobavljivost in si po potrebi naredite zalogo.

Berite datasheet. In errat-o. Ampak berite datasheet. Po potrebi lahko vezja tudi simulirate. Veliko se uporablja brezplačni LTSpice. Lahko se poslužujete tudi evaluation vezji. Na ta način lahko preizkusite določeno funkcionalnost. Ko pripravljate prvo verzijo, lahko predvidite alternative in preverite več implementacij.  Iz čipov na tiskanem vezju predvidite dostop do vseh pinov, tudi če mislite, da jih ne rabite. Naredite si stvari dostopne, da boste lahko merili, prispajkali kakšno žičko in podobno.

Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi bila prva verzija tudi končna verzija.

Če imate voljo, opremo in komponente, ki to dovoljujejo, spajkajte ročno. Lahko tudi naročite tiskana vezja “stencil”. To vam omogoča spajkanje s pomočjo pečke. Manjše serije lahko naročite že “položene”, torej strojno spajkane. JLCPCB nudi to storitev, poleg tega so povezani z distributerjem Mouser. Za večje serije (nad cca. 50) pa pišite na Katapult, saj lahko izdelamo vezja pri nas.

Testirajte. Bodite kritični do sebe in testirajte. Laboratorijsko okolje in dejansko okolje nista enaka. Lahko pridete tudi k nam, kjer imamo veliko opreme: ESD, EMC, burst, surge, temperaturna komora, slana megla, vibracije, šok …

PROGRAMSKA OPREMA: Najprej se postavite v vlogo stranke in poskušajte razumeti uporabniško izkušnjo. Napišite si scenarije, kako bo stranka uporabljala vaš produkt. Vprašajte druge za mnenja. Naredite hiter mockup uporabniškega vmesnika in ga stestirajte na potencialnih strankah ali prijateljih. Opazujte jih. Potem se šele lotite implementacije.

Poskušajte razumeti proces in ne le kopirati primerov iz interneta. Tudi pri knjižnicah pazite, ali se lahko uporabljajo za komercialne namene. Pri vgrajenih sistemih lahko knjižnice takoj zasedejo resourse, uporabljaš pa 5 % fukcionalnosti. Že res, da želite hitr priti do MVPja, ampak vseeno morate imeti določene standarde pisanja kode, testiranja, unit testov, code review in podobno.

Najboljši test pa je seveda pri strankah. Čim prej “release” oziroma še bolje “pre-release”, zbiranje feedbacka in pa hitro odpravljanje napak. Prve stranke vedo, da produkt ne bo deloval brezhibno in da boste skupaj odkrivali napake. Problem pa bo, če te napake ne bodo hitro odpravljene. Tukaj lahko dobite zveste stranke ali pa jih za vedno izgubite.

PROTOTIPNA SERIJA: Do sedaj se je naročilo nekaj iteracij elektronike, nekaj iteracij 3D tiskanega ohišja in podobno. Sedaj pa smo se odločili, da sestavimo 5, 10 ali pa celo 50 kosov, ki jih bomo stestirali v relevantnem okolju, pri strankah. Tehnologija morda še ni končna, mogoče še vedno naročamo 3D tiskane kose ali celo prototipna orodja (namig, tudi brizgano plastiko lahko naročimo v manjših serijah, izdelano v t.i. prototipnih orodjih).

Elektroniko naročimo položeno, torej komponente strojno položene. Ne pozabite na vijake, lepilo, tesnila in pa nalepko. Za prve serije lahko v boljši papirnici kupite aluminijaste etikete in naredite svojo prvo etiketo. Pri sestavi bodite pozorni, kateri korak je časovno ali tehnično kritičen. To bo v proizvodnji ozko grlo. Kako ga lahko optimizirate?

Potem pa – čimprej do strank. Pravijo, da če se prve serije produkta ne sramuješ, si ga dal na trg prepozno.

Prototip deluje, COGS so manjši od PC * 0,25, imamo DV tudi pri prvih malih serijah, prototip je stestiran, komponente so še vedno na voljo – to je trenutek, ko greš na trg in PRODAŠ.

RAZVOJ MEHANSKIH KOMPONENT

Postopek razvoja:

  • Začnimo s skico

  • 3D modeliramo in delamo popravke, rebra, zaokrožitve …

  • damo v render, 3D vizualizacijo – Že v fazi razvoja sodelujemo z marketingom: izdelke slikamo le še v izjemnih primerih, za ostalo poskrbi 3D rendering software

  • pripravimo 3D modele in pripravimo tehnična dokumentacijo

  • na podlagi tega v delavnici naredijo prve fizične kose

  • fizični kosi se eluksirajo, grafirajo, sestavijo in dobimo prve prototipe

Izbira materialov in tehnologije: 

  • Aluminijeva zlitina

    • rezkanje, struženje

    • ekstrudiran profil

    • tlačno litje

  • Plastika

    • 3D print (SLS, P3(DLP) …)

    • brizganje

  • Nerjaveče jeklo

    • laserski razrez

    • NC krivljenje

Uporabljena programska orodja:

  • CAD design: Creo, SolidWorks

  • PCB design: Altium Designer, CoDesigner

  • Thermal, flow simulation: Solidworks

Že v fazi prototipnega razvoja je potrebno razmišljati o potencialni veliko serijski proizvodnji – uporabljamo kombinacije materialov, sestavnih delov in tehnologij, ki nam omogočajo kasnejšo redukcijo stroškov. 

  • Posebnosti pri rezkanju (zaokrožitve, posnetja, tolerance, možnosti vpetja)

  • Posebnosti pri tlačnem litju (nagibi, stranska zapirala)

Postopek razvoja

Uporabljena programska orodja

Povezava s proizvodnjo

Naše najpogostejše napake

RAZVOJ ELEKTRONIKE

rogramski paket za izdelavo elektronskih vezij

  • V Dewesoftu uporabljamo Altium Designer.

  • Shramba podatkov in izmenjava 3D modelov preko Altium cloud.

  • Pomembno: Version control.

Kaj naj odraža shema?

  • Shema odraža funkcionalnost projekta (ne rišemo fizične reprezentacije)

  • Informacije o projektu (ime, verzija, SKU; kdo je avtor koncepta, kdo je avtor layouta in kdo je naredil review)

  • Komponente (se razume)

  • Po potrebi: Funkcionalni bloki (olajšate “reuse”-ability)

Shema mora biti BERLJIVA (ne preveč informacij na eni strani).

Izbira komponent

  • 10-15 % komponent določa 80-90 % cene (active BOM)

  • alternativne komponente; če je ni – sodelovanje z lokalnimi proizvajalci

    • Primer AD7768:

      • Cena pri distributerjih – 47 USD

      • Projektna cena – 19 USD

Layout

  • Manjše povezave in razmaki = višja cena

  • Manjše luknje (t.i. vie) = višja cena

  • Nestandardni materiali vezja = višja cena

Sevanje in imunost

  • Kako urediti, da vezje ne seva (dušilke, shieldi, ohišje)

  • Kako urediti, da se vezje ne pokvari (ESD, burst, surge)

Večletne izkušnje kažejo, da se velik odstotek teh težav pojavi in rešuje že v fazi risanja sheme in v konceptni fazi. Stopite v kontakt s FAE inženirjem ali pa preverite dokumentacijo t.i. Evaluation board-ov.

Koristne povezave:

  • www.bethesignal.com/bogatin

  • home.fedevel.com/courses

Kaj če vezje ne deluje? Mirno lociramo napake, se iz tega naučimo in to znanje prenesemo v naslednji prototip, v naslednje vezje.

MC/ESD/Immunity – Pred obiskom SiQ je dobro narediti t.i. Pre-compliance teste. Tako lahko ujamemo veliko število problemov še pred obiskom SiQ!

Rezultat razvoja elektronike

… je dokumentacija. Najboljša je tista, ki ne zahteva nobenega vprašanja več.

  • Gerber datoteke za izdelavo tiskanin

  • Zahteve/specifikacije tiskanin

  • BOM

  • Assembly informacija

Uporabljena orodja

Kako narediti dobro shemo

Izbira komponent

Layout

Testiranje in skladnost

Rezultat razvoja

RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME

  1. Razumevanje celotne slike – Uporabnika, produkt, na kakšen način se uporablja …

  2. Testiranje je del procesa razvoja – takoj vzpostavimo testno okolje, po možnosti avtomatiziramo.

  3. Naučimo se pisati testabilno kodo:

    • funkcija naj opravlja le eno nalogo,

    • razumeti principe “test driven developmenta”,

    • priporočljivo branje: Clean Code – Robert Martin.

  4. Zlato pravilo, ko spreminjamo programsko kodo: Nikoli ne pustimo kode slabše, kot je bila. Po spremembi mora biti boljša ali vsaj enako berljiva.

  5. Code review – Učenje obeh strani. V kombinaciji s testiranjem je močno orodje za boljšo kvaliteto.

  6. Users experience: Ne smemo pozabiti na uporabnika.

    • Funkcionalnost – Ali produkt omogoča, da uporabnik doseže svoj cilj?

    • Uporabnost – Ali je doseči cilj enostavno?

Razvoj programske opreme

Kanban

Scrum

PROJEKTNO VODENJE

Projekt je enkratno, začasno prizadevanje, lahko rečemo tudi delovanje, ki je skrbno načrtovano, da doseže določen cilj. Ta definicija se sklada z definicijami projektnih organizacij, kot sta recimo Prince in PMI. Poudarek je predvsem na besedah enkratno, začasno, načrtovano in cilj: 

  • CILJ: Brez cilja namreč ne vemo, kaj naj bi naredili.

  • NAČRTOVANO: Če aktivnosti niso načrtovane, se pot do cilja izgubi in pristanemo v naključnem in med sabo neusklajenem izvajanju posameznih nalog.

  • ZAČASNO: Če projekt ni časovno omejen, obstaja verjetnost, da do cilja nikoli ne bomo prišli ali pa bomo zamujali.

  • ENKRATNO: Projekti se večinoma ne ponovijo v povsem enaki obliki.

Določimo cilje projekta, obseg in poskrbimo, da je vsem, ki v projektu sodelujejo (imenujemo jih “deležniki”), jasno, kaj sploh moramo narediti, kakšne so posledice, če tega ne bomo naredili, kaj projekt doprinaša.

Projekt pa mora imeti tudi jasno določeno časovnico z mejniki projekta. Na ta način se lahko veselimo malih zmag, ali pa, če jih ne dosežemo (in dostikrat jih ne), razmislimo, če je potrebno kaj spremeniti, poiščemo vzroke in naredimo ustrezne spremembe.

Prav tako pomemben je proračun. Če na poti do cilja potrošimo več sredstev, kot jih cilj prinaša, najverjetneje ne bomo uspešni.

V projektih sodeluje več ljudi, ki imajo svoje vloge. Deležniki so lahko naročnik projekta, izvajalci, projektni in produktni vodje, lahko je to končna stranka, če ni sama naročnik … V vsakem projektu moramo sami preveriti, če poznamo vse deležnike in njihov pogled na projekt. Tako na kratko oz “po definiciji” pa bi lahko rekli, da je projekt skupni trud več timov, ki med seboj sodelujejo, da ustvarijo željeni rezultat, produkt ali storitev.

Kako vodimo projekte?

  • Tradicionalen oz. planiran ali Waterfall način – zahteve so zelo natančno definirane že pred začetkom projekta, da je dokumentacija obsežna in izvajanje nalog fazno. Ko se ena zaključi, se začne naslednja.

  • Agilni način je prilagodljiv. Na začetku vse zahteve niso znane, začnemo z osnovnim sklopom in v manjših inkrementih in glede na odziv naročnika projekta gradimo rezultate projekta. Vsak inkrement ali iteracija vsebuje standardne korake, ki so lahko enaki, kot v tradicionalnem načinu. Uporabljamo ustrezna orodja, ki omogočajo ta način vodenja.

  • Hibridni model združuje oboje. Znotraj znane časovnice in definiranih poslovnih ciljev izvajamo inkreamentalni agilni razvoj.

Projektno vodenje

Projektno vodenje na primeru Dewesofta

Projekt HardwareSTART je namenjen podpori slovenskih hardware startupov, ki so prejeli finančne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada (SK, SI-SK in P2).

Izvaja ga konzorcij partnerjev Katapult d.o.o., DEWESoft d.o.o. in Zavod mladi podjetnik, so.p., v okviru programa “Zasnova in izvedba vertikalnega pospeševalniškega programa za prejemnike finančnih spodbud Sklada v industriji strojne opreme v letu 2022 in 2023”.

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020.