5.1 Razvoj izdelka

Živimo v deželi, kjer je strošek dela visok, zato moramo proizvajati izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Kako lahko naredimo tak izdelek?

1. Rešimo izziv stranke – to je najpomembnejše. Naš izdelek mora rešiti izziv stranke.

2. Tehnološka rešitev. Da torej rešimo izziv stranke, potrebujemo visoko tehnologijo, ki jo implementiramo na čimbolj učinkovit način.

3. Uporabnost in izgled – izdelek mora biti enostaven za uporabo in vizualno lep. Kakršenkoli izdelek kupujemo (ne boste verjeli, tudi merilne inštrumente), kupujemo s čustvi.

Bonus: Karizma. Karizmatičen vodja ima mnogo večje možnosti uspeha. Dobra novica – karizme se lahko tudi priučiš.

Rešite izziv stranke

Uporabnost in izgled

Visoka tehnologija

BONUS: Karizma

Kalkulacija cene izdelka – 100 enot se tipično razdeli:

• 20-30 % proizvodna cena

• 10-20 % razvoj

• 40-50 % prodaja & marketing

• 10-20 % dobiček

Velike razlike nastanejo v predvideni količini proizvedenih izdelkov.

Nižja kot je cena, več bo potrebno vložiti v optimizacijo, tehnologijo, avtomatizacijo, testiranje in manj podpore strankam si lahko privoščiš.

Koliko bo stal moj produkt? Se nam bo vse skupaj sploh izplačalo? Lastna cena in prodajna cena določata dodano vrednost, ki močno vpliva na tehnologijo, količino itd. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da si želimo čim višjo dodano vrednost.

Postopek razvoja:

• Začnimo s skico

• 3D modeliramo in delamo popravke, rebra, zaokrožitve …

• damo v render, 3D vizualizacijo – Že v fazi razvoja sodelujemo z marketingom: izdelke slikamo le še v izjemnih primerih, za ostalo poskrbi 3D rendering software

• pripravimo 3D modele in pripravimo tehnična dokumentacijo

• na podlagi tega v delavnici naredijo prve fizične kose

• fizični kosi se eluksirajo, grafirajo, sestavijo in dobimo prve prototipe

Izbira materialov in tehnologije: 

• Aluminijeva zlitina

  • rezkanje, struženje

  • ekstrudiran profil

  • tlačno litje

• Plastika

  • 3D print (SLS, P3(DLP) …)

  • brizganje

• Nerjaveče jeklo

  • laserski razrez

  • NC krivljenje

Uporabljena programska orodja:

• CAD design: Creo, SolidWorks

• PCB design: Altium Designer, CoDesigner

• Thermal, flow simulation: Solidworks

Že v fazi prototipnega razvoja je potrebno razmišljati o potencialni veliko serijski proizvodnji – uporabljamo kombinacije materialov, sestavnih delov in tehnologij, ki nam omogočajo kasnejšo redukcijo stroškov. 

• Posebnosti pri rezkanju (zaokrožitve, posnetja, tolerance, možnosti vpetja)

• Posebnosti pri tlačnem litju (nagibi, stranska zapirala)

Postopek razvoja

Uporabljena programska orodja

Povezava s proizvodnjo

Naše najpogostejše napake

rogramski paket za izdelavo elektronskih vezij

• V Dewesoftu uporabljamo Altium Designer.

• Shramba podatkov in izmenjava 3D modelov preko Altium cloud.

• Pomembno: Version control.

Kaj naj odraža shema?

• Shema odraža funkcionalnost projekta (ne rišemo fizične reprezentacije)

• Informacije o projektu (ime, verzija, SKU; kdo je avtor koncepta, kdo je avtor layouta in kdo je naredil review)

• Komponente (se razume)

• Po potrebi: Funkcionalni bloki (olajšate “reuse”-ability)

Shema mora biti BERLJIVA (ne preveč informacij na eni strani).

Izbira komponent

• 10-15 % komponent določa 80-90 % cene (active BOM)

• alternativne komponente; če je ni – sodelovanje z lokalnimi proizvajalci

  • Primer AD7768:

    • Cena pri distributerjih – 47 USD

    • Projektna cena – 19 USD

Layout

• Manjše povezave in razmaki = višja cena

• Manjše luknje (t.i. vie) = višja cena

• Nestandardni materiali vezja = višja cena

Sevanje in imunost

• Kako urediti, da vezje ne seva (dušilke, shieldi, ohišje)

• Kako urediti, da se vezje ne pokvari (ESD, burst, surge)

Večletne izkušnje kažejo, da se velik odstotek teh težav pojavi in rešuje že v fazi risanja sheme in v konceptni fazi. Stopite v kontakt s FAE inženirjem ali pa preverite dokumentacijo t.i. Evaluation board-ov.

Koristne povezave:

• www.bethesignal.com/bogatin

• home.fedevel.com/courses

Kaj če vezje ne deluje? Mirno lociramo napake, se iz tega naučimo in to znanje prenesemo v naslednji prototip, v naslednje vezje.

MC/ESD/Immunity – Pred obiskom SiQ je dobro narediti t.i. Pre-compliance teste. Tako lahko ujamemo veliko število problemov še pred obiskom SiQ!

Rezultat razvoja elektronike

… je dokumentacija. Najboljša je tista, ki ne zahteva nobenega vprašanja več.

• Gerber datoteke za izdelavo tiskanin

• Zahteve/specifikacije tiskanin

• BOM

• Assembly informacija

Uporabljena orodja

Kako narediti dobro shemo

Izbira komponent

Layout

Testiranje in skladnost

Rezultat razvoja

1. Razumevanje celotne slike – Uporabnika, produkt, na kakšen način se uporablja …

2. Testiranje je del procesa razvoja – takoj vzpostavimo testno okolje, po možnosti avtomatiziramo.

3. Naučimo se pisati testabilno kodo:

   • funkcija naj opravlja le eno nalogo,

   • razumeti principe “test driven developmenta”,

   • priporočljivo branje: Clean Code – Robert Martin.

4. Zlato pravilo, ko spreminjamo programsko kodo: Nikoli ne pustimo kode slabše, kot je bila. Po spremembi mora biti boljša ali vsaj enako berljiva.

5. Code review – Učenje obeh strani. V kombinaciji s testiranjem je močno orodje za boljšo kvaliteto.

6. Users experience: Ne smemo pozabiti na uporabnika.

   • Funkcionalnost – Ali produkt omogoča, da uporabnik doseže svoj cilj?

   • Uporabnost – Ali je doseči cilj enostavno?

Razvoj programske opreme

Kanban

Scrum

Projekt je enkratno, začasno prizadevanje, lahko rečemo tudi delovanje, ki je skrbno načrtovano, da doseže določen cilj. Ta definicija se sklada z definicijami projektnih organizacij, kot sta recimo Prince in PMI. Poudarek je predvsem na besedah enkratno, začasno, načrtovano in cilj: 

• CILJ: Brez cilja namreč ne vemo, kaj naj bi naredili.

• NAČRTOVANO: Če aktivnosti niso načrtovane, se pot do cilja izgubi in pristanemo v naključnem in med sabo neusklajenem izvajanju posameznih nalog.

• ZAČASNO: Če projekt ni časovno omejen, obstaja verjetnost, da do cilja nikoli ne bomo prišli ali pa bomo zamujali.

• ENKRATNO: Projekti se večinoma ne ponovijo v povsem enaki obliki.

Določimo cilje projekta, obseg in poskrbimo, da je vsem, ki v projektu sodelujejo (imenujemo jih “deležniki”), jasno, kaj sploh moramo narediti, kakšne so posledice, če tega ne bomo naredili, kaj projekt doprinaša.

Projekt pa mora imeti tudi jasno določeno časovnico z mejniki projekta. Na ta način se lahko veselimo malih zmag, ali pa, če jih ne dosežemo (in dostikrat jih ne), razmislimo, če je potrebno kaj spremeniti, poiščemo vzroke in naredimo ustrezne spremembe.

Prav tako pomemben je proračun. Če na poti do cilja potrošimo več sredstev, kot jih cilj prinaša, najverjetneje ne bomo uspešni.

V projektih sodeluje več ljudi, ki imajo svoje vloge. Deležniki so lahko naročnik projekta, izvajalci, projektni in produktni vodje, lahko je to končna stranka, če ni sama naročnik … V vsakem projektu moramo sami preveriti, če poznamo vse deležnike in njihov pogled na projekt. Tako na kratko oz “po definiciji” pa bi lahko rekli, da je projekt skupni trud več timov, ki med seboj sodelujejo, da ustvarijo željeni rezultat, produkt ali storitev.

Kako vodimo projekte?

• Tradicionalen oz. planiran ali Waterfall način – zahteve so zelo natančno definirane že pred začetkom projekta, da je dokumentacija obsežna in izvajanje nalog fazno. Ko se ena zaključi, se začne naslednja.

• Agilni način je prilagodljiv. Na začetku vse zahteve niso znane, začnemo z osnovnim sklopom in v manjših inkrementih in glede na odziv naročnika projekta gradimo rezultate projekta. Vsak inkrement ali iteracija vsebuje standardne korake, ki so lahko enaki, kot v tradicionalnem načinu. Uporabljamo ustrezna orodja, ki omogočajo ta način vodenja.

• Hibridni model združuje oboje. Znotraj znane časovnice in definiranih poslovnih ciljev izvajamo inkreamentalni agilni razvoj.

Projektno vodenje

Projektno vodenje na primeru Dewesofta