»Za rojstni dan si želim 3D printer,« je povedal Rožle Trošt Šprogar, po tem, ko sta s partnerko Tatjano Gostimirović gledala Youtube posnetek, kako dedek kaže vnukinjam, kako se s 3D tiskalnikom naredi čudovite uhane. Vedno za tehniko, vedno za zanimivo ustvarjanje, se je tako podal na pot spoznavanja 3D printanja. Bolj ko je o tem govoril, bolj je navduševal tudi Tatjano, ki je od nekdaj imela polno idej, kaj bi lahko ustvarjala. Ob pogledu na 3D natisnjene uhane je pomislila: »Če so meni tako všeč, bodo zagotovo še komu.« Smiselno. Vedno predana varovanju narave je bila navdušena, da je material bioplastika, ki se jo lahko reciklira ali razgradi. »Poskusiva,« sta bila soglasna.
Veliko jima je svetovala in pomagala tudi Rožletova mama, akademska slikarka mag.lik.um Severina Trošt Šprogar, ki je z veseljem narisala nekaj dizajnov nakita na papir, kar sta prenesla v računalniški program Blender in nato natisnila na printerju.
Skupaj sta se udeleževala tečajev 3D printanja in spoznavanja programov za oblikovanje ter postajala vedno bolj vešča tega dela. Domači 3D tiskalnik (ja, Rožle ga je potem dobil za rojstni dan) se je uporabljal iz dneva v dan, vedno več. Njuno prizadevanje je opazil Matic Pajk iz Katapult Metala: »Rožle, pridita v ZPI, tole vama bo všeč …« Pokazal jima je industrijski 3D printer Stratasys origin one.
To je bilo to. Od takrat dalje ju skoraj vsak dan vidimo v ZPI (Zasavski podjetniški inkubator), kjer vedno bolj obvladujeta delo s 3D tiskalnikom. Začne se z izrisom na papirju, nato sliko prenesti v računalniški program, pripraviti za tisk, natisniti, za tem sledi še prečiščevanje v alkoholu in utrjevanje z UV svetlobo.
Startupom rešujeta problem tiskanja prototipov, rezervnih delov ter risanja in izdelave končnih izdelkov v 3D programu (Blender, FreeCad, Prusaslicer …). Za večja podjetja tiskata tudi serije izdelkov, natisnjenih na industrijskem 3D tiskalniku.
»Fajn je, da lahko nekaj iz računalnika ven spraviš – torej sliko realiziraš v dejanski produkt, ki ga primeš v roke,« pravi Rožle.
Kaj pa želje naprej? »Ne vem …,« je skromna Tatjana. »Vedno sva želela nekaj narediti, nekaj za okolje, nekaj, da je nam vsem v redu. Pustiti pečat. Kot tista želva, ki se sicer počasi premika, a pušča za seboj sledi.«
Dolgo sta vztrajno iskala razne poti, realizirala precej idej, se izobraževala in nabirala izkušnje z različnih področij, da se nekega dne to nekako poklopi in najdeš nekaj, kar res rad delaš. Nekaj, kar te tako povleče, da ne postavljaš več ostre ločnice med hobijem in službo. Kaj ju je vodilo do tu? »Veliko sem poslušala razne motivatorje. Pomislila sem – če je toliko ljudem uspelo, zakaj ne bi tudi vsakemu posamezniku, če se odloči? Samo rini in vztrajaj na svoji poti. Ne more pa drug delati namesto tebe. Lahko te pa usmeri.«
Potem pa še z nasmeškom doda: »Ključno je tudi to, da me družina spodbuja. Najbolj pa partner Rožle. Daje mi voljo in vero, da zmorem.«
Na Katapult METALU, ki deluje v Zasavskem podjetniškem inkubatorju, pa smo ponosni in veseli, da imamo dva mojstra, ki obvladata to veliko mašino 3D tiskalnika. Tako da – če rabite kaj iz plastike, natisnjeno na 3D tiskalniku, nam pišite na info@katapult.si.
