ZGODBE AKROBATOV: Dexdia

Hitro a previdno je začel udejanjati svoje ideje o izboljšavah. 

Kupljena naprava je pokazala rezultate, ne pa tudi intrepretacijo le-teh. Zato je naredil spletno stran. »Zanimalo me je, koliko organskega prometa bi dobil z zgolj nekaj informacijami in kalkulatorjem, ki ljudem interpretira podatke o moči stiska roke. Preko tisoč mesečnih obiskovalcev brez promocije spletne strani se mi je zdelo kar dobro za tako nišno zadevo.« Zanimanja je bilo torej dovolj, da je nadaljeval.

Razvil je aplikacijo, ki jo lahko uporabljajo v kombinaciji z obstoječimi napravami za merjenje moči stiska rok. Z njo je dobival vedno več uporabnikov, kar ga je spodbudilo k naslednjem koraku – začel je razvijati lastno napravo.

»Najbolj samozavestno sem pristopil k razvoju hardware-a, a ravno tu je bilo mnogo več dela, kot sem sprva pričakoval.« Šele s tehnologijo in znanjem 3D tiskanja je lahko razvil prvi prototip z majhno finančno investicijo, čeprav, kot sam pove, »z ogromno mojega časa.«

Niso mu blizu pitchdeck-i, predstavitve pred investitorji, iskanje investicij, kreditiranja … Odločil se je za organsko rast, za lastno investicijo denarja in časa, s tem pa tudi ohranjanje svobode ustvarjanja in poslovanja. 

Kljub temu prizna: »V začetku, ko sem se lotil 3D tiskanja, sem bil preveč samozavesten. Potreboval sem ogromno dodelav, ogromno bolj ali manj uspešnih poizkusov, vsaj deset različnih končnih verzij, da imam po dveh letih tole,« pri tem pokaže napravo, ki se že prodaja na trgu. 

Izdelek izmeri moč rok, mobilna aplikacija pa interpretira te rezultate. Podatki ti pokažejo mišično uravnovešenost leve in desne roke, na podlagi demografskih podatkov pa kje se pozicioniraš glede na starost, spol in višino. Prve izdelke je dal v testiranje fizioterapevtom in glede na njihove odzive dodeloval do končne verzije.

Kaj se torej njegov produkt razlikuje od ostalih naprav na trgu? »Ključna je seveda enostavna povezava z mobilno aplikacijo. Ostali produkti so narejeni bolj za strokovno fizioterapijo in nimajo te povezave med hardware-om in aplikacijo, ki bi bila enostavno dostopna vsakomur. Potem pa so še dodelave na napravi, kot naprimer dober ekran, ergonomska in bolj udobna ročica za stisk … Torej splošna dostopnost in bistveno bolj dodelana tehnologija.«

Izdelek je namenjen fizioterapevtom, kineziologom, trenerjem, športnikom … ali nekomu, ki ga zgolj zanimata lastno stanje telesne pripravljenosti. 

Gre za nišen izdelek v svetovni uporabi. Zato je Mateju cilj: »Čimprej priti na ameriški trg in imeti zadostno količino inventarja, da se lahko nemoteno prodaja.«

Še tako dobra ideja in še tako sposoben inženir rabita včasih podporo in pomoč. Ko ga povprašamo po tem, pogleda naokoli po prostorih Katapulta Ljubljana in reče: »Večkrat se pogovarjam z Urbanom Kuharjem,« lastnikom podjetja Grid Instruments, »in mi je v veliko pomoč, da si lahko izmenjujeva mnenja in tako dobivam nove ideje. Urban ima prav tako elektronski izdelek. Ko sem naprimer videl, kakšno ima embalažo za svoj izdelek, sem jo še jaz naredil. Zdaj šele vidim, da je res pomembno, da izdelek pride v lepi embalaži. Če se ne bi pogovarjal z Urbanom, ne vem, če bi imel tako dodelano embalažo.«

Pomemben korak mu je bil tudi prehod iz prototipnih komponent na lastno elektroniko. »V tem oziru mi je Katapult pomagal pri prvih korakih, saj mi je mentor Jernej Ženko svetoval pri načrtovanju elektronike in pri samemu naročanju PCB-jev.«

Kaj bi svetoval tistim, ki so obstali zgolj v razmišljanju o neki poslovni ideji? »Naredi prvi korak. Poskusi se postaviti v končno stanje, ko imaš produkt že narejen, in poglej nazaj - pomisli, kaj vse se mora zgoditi, da prideš do tega. Pot razdelaj na manjše korake in se jih loti. Sproti pa pot prilagajaj glede na rezultate razvoja in mnenja bodočih strank in kupcev.«

Več na spletni strani: www.dexdia.com