ZGODBE AKROBATOV: Zojo baby

»A poznaš te rutinske zgodbe: 8 ur dela, domov, pa spet 8 ur dela, odštevanje dni do dopusta, 14 dni morja, pa spet 8 ur dela dan za dnem …?« Ja. »No, to ni zame. Lajf je prekratek – hočem delati kot sam želim – dinamično. Rad razvijam, rad delam. Ampak želim imeti možnost, da delam 20 ur na dan, pa potem 4 dni nič, lahko delam 200 dni zapored, pa sem jih 200 frej … Po potrebi in kakor mi paše.«

To se je odločil Jure Zupanek še preden je imel prvo poslovno idejo. Zato je v takratni službi v Chipolu že v naprej povedal – ko bom dobil svojo poslovno priložnost, grem svojo pot.

Točno tako se je zgodilo.

Začne se z idejo. »Kum’rat mi je rekel, da mu je hčerka, dojenčica, nehala dihati in da v tistem trenutku ni vedel, kaj naj naredi. Kako nisi vedel, sem bil šokiran. Ampak če dobro pomislim – saj tudi jaz v resnici ne bi vedel, kaj narediti, če mi otrok neha dihati. A ti bi?« Ne. Verjetno bi bila panika. Šok. Ne vem. »In še huje – kaj če te tisti trenutek ni poleg in tega ne zaznaš pravočasno?«

To je bil vzvod za razvoj pametne naprave, ki meri dojenčkove vitalne znake. »Če rešimo enega človeka na svetu, smo uresničili poslanstvo.«

Že takoj je k tej zgodbi povabil prijatelje. »Gremo skupaj v to?« »Gremo!«

Jure Zdovc in Jure Zupanek. J in Z. Vmes pa dva učka, ker sta dva. Nastalo je ime ZOJO. Zojo baby.

Kaj so bili prvi koraki?

»Začne se … Doma. Na balkonu. Eno leto. Testirali. Pili. Razmišljali. Najprej spili tri pire, potem razmišljali. Natuhtali. Se veselili. Spet pili. Tuhtali. Pa je šlo. Nekaj je pa ratalo.«

Eno prvih vprašanje je bilo, koga še potrebujeta v ekipi. Zagotovo zdravnika ali zdravnico s strokovnim znanjem. Sestavili so celotno ekipo, zbrali nekaj lastnega denarja in razvili prvi prototip, s katerim so se prijavili na Kickstarter. Pri tem sploh niso povsem razvili produkta, ampak zgolj prvi prototip in app, da je bilo vse skupaj vizualno zanimivo in za silo delujoče. Zakaj bi investirali ogromno denarja v razvoj izdelka, če je bolje najprej testirati ali bi ljudje to sploh kupili?

Akcija – Kickstarter kampanja. Ciljali so na vsaj 50.000 evrov naročil, dobili pa so jih šest in nekaj zasebnih sporočil. No, bilo je tudi nekaj komentarjev stila »to seva«. »A se ti hecaš. Ej, a ti veš, da imaš doma radio? A veš, da en navaden majhen radio seva šestkrat več kot to? Pa da imaš na ušesa ali na riti ves čas priliman telefon? No, seveda nisem tega odpisal. Na koncu so nam prav ti komentarji pomagali, da smo ugotovili, kakšne pomisleke imajo stranke – in se na to seveda odzvali.«

Med sporočili sta bili tudi dve podjetji, ki sta želeli investirati v njihov projekt. Kitajci in Belgijci. »Raje smo izbrali Belgijce. Bližje so.« Nekaj mailov in še eno leto dogovarjanj, da so uskladili pogodbo. »Fantje, ajde, gremo na avion in v Belgijo na sestanek!«

Podpisali so pogodbo in tako dobili investitorja, ki skrbi tudi za celotno prodajno mrežo. Še preden je bila pogodba podpisana, je belgijski direktor odprl šampanjec. Hm, očitno je fant prepričan v tole … No, res je sodelovanje še do danes odlično.

Jure, kakršen je, rad izpostavlja pozitivno in nas spravlja v dobro voljo. Raje kot na težave se osredotoča na rešitve. Raje kot ovire išče priložnosti. Raje kot neprespane noči (tudi ob štirih otrocih) izpostavlja zabavne prigode in uspešne rešitve. Verjetno tudi ta karakter bodri njihovemu uspehu.

Ko iz daljave opisuješ svojo pot, na težave nekako pozabiš ali o njih ne govoriš. Morda so tudi z leti videti manjše kot so v dani situaciji bile.

Naprimer – leto in pol do dveh so razvijali produkt do stopnje, ko bi skoraj rekli ‘to je to’. Točno po terminskem planu. Tik pred zdajci pa pride na trg nov čip z bistveno boljšim dosegom. Tak, ki bi jih rešil nekaj zagat pri prvem produktu. Seveda ga bodo zamenjali – ponovno programiranje, popravek orodja, nova testiranja … To je podaljšalo razvoj izdelka za dolgi dve leti. A vztrajnosti jim ni nikdar manjkalo.

Po štirih letih razvoja so potrkali na vsa vrata Katapulta in nas z ogromnim nasmehom vabili: »Pridite dol, nazdravljamo!« Odposlali so prvo pošiljko 2000 kosov izdelka Zojo baby.

(Da smo nazdravljali v času korone, bomo tu zamolčali.)

Ko bi se lahko ležerno namestili na njihov modri kavč v pisarni, dvignili noge in uživali v uspehu, pa pride nov izziv – korona. Ne virus sam po sebi, ampak direktiva s strani Appla in Googla, da morajo tovrstni izdelki iz customer device preiti v medical device. Zakaj? V času korone so nekateri tovrstne naprave izkoriščali za lažna merjenja okužb. Zaradi takih je prišlo do omenjene direktive in s tem boleč udarec na njihovo branžo.

»To pomeni nekaj 100 tisoče evrov denarja, da vse prilagodiš do stopnje, da spet lahko prodajaš.« Medtem ko nihče od znanih njihovih konkurentov ne obstaja več, se ekipa Zojo baby vztrajno že več kot eno leto ukvarja s to zahtevano spremembo, prodajo pa so bili primorani zaustaviti.

Ampak, da bi to zagnano ekipo to zares ustavilo? Ne.

Investitor jih je vprašal ali bi delali za njih napravo, ki samodejno guga otroka. Pa … bi. Naredili so nov čip, novo vezje, še izboljšali produkt in prodali že več kot 45.000 kosov.

Za nas, Katapultovce, je Zojo baby ena od zgodb uspeha, po katerih skrivoma pogledujemo, ko rabimo malo navdiha in zagona za naprej. Kako pa Jure sam ocenjuje njihov uspeh?

»Uspeh merim s tem, da imam čas in svobodo, da delam kadar želim.« Ja, razumljivo, ampak kaj pa konkretno njihov produkt? »Če ne bomo kaj zajebal’, bomo to delali še 20 let do penziona.« Torej ja – je uspeh.

Kaj bi svetoval nam, začetnikom, ki si šele utiramo pot do tega, da bi naše izdelke prodajali po vsem svetu?

»Samo vztrajnost. Ko imaš poln k*** vsega, je šele začetek. Pa dobro premisli, preden si izbereš eno idejo. Ne moreš dobro razvijati šestih naenkrat. Če nimaš fokusa, je brezveze, da karkoli tuhtaš.« Ampak kaj pa če izbrana ideja ni prava, kaj če napak izberemo? »Bolje, da izbereš eno in tisto failaš, kot pa da jih izbereš pet naenkrat, ker to boš pa itak failal.«

Dobro. Ena ideja torej, fokus in vztrajnost.

Bravo Zojo baby, rabimo take inspirativne zgodbe!

P.s.: Še odgovor na začetno vprašanje: Pri majhnem otroku srce še ni naučeno pravilno delovati. Zato se lahko zgodi, da kar neha dihati. Če se to zgodi, ga moramo samo dobro stresti, pa bo vse v redu.

P.p.s.: S Chipolom so še danes zelo dobri prijatelji in si tudi poslovno pomagajo. Zojo in Chipolo so ena boljših zgodb povezovanja, kjer si delijo stroje, znanje, izkušnje …