ZGODBE AKROBATOV: Sugar Queen

Mami mu je omenila tromesečni tečaj Naserja Gashija za slaščičarja. »Če zdaj ne bom vložil vase, nikoli ne bom,« je vedel brez kančka dvoma. Kljub finančnim dolgovom je nabral denar za ta tečaj. Požiral je znanje. Živel je svoje sanje. Kar žarel je! »To je bilo nekaj najlepšega, kar sem doživel.« Tečaj mu je le še potrdil, da je to njegova pot. Delati sladice.

Med mnogimi poslušanimi motivacijskimi govori si je močno zapomnil: »Če 15 min na dan vložiš v eno stvar, boš čez 5 let profesionalec.« Namesto 15 min na dan si je zadal vsaj eno uro, ki je dostikrat prešla v mnogo več kot to. Pobiral je znanje preko videov, knjig, preizkušal … Našel je službo v slaščičarstvu, a je to prekinila korona. Niti to ga ni ustavilo (tudi ni smelo – še vedno ni odplačal prvih dolgov). Kaj zdaj? Doma je začel delati sladice. Nastale so njegove prve znane sladice v obliki sadja. Bilo je nekaj novega, drugačnega in inovativnega, zato so jih ljudje začeli kupovati, glas se je širil …

A vedel je, da se je bolje učiti od mojstrov kot vse sam. Janez Bratovž je en prvih začetnikov visoke kulinarike in prav pri njem je že po enem tednu zaposlitve postal glavni slaščičar. A navdušenje je spet prekinila korona in zaprtje …  

Kakšno neomajno voljo ima, da mu bo uspelo vse, kar si želi, se je kazalo že pri nakupu stanovanja. Še vedno ni odplačal vseh dolgov iz prve poslovne zgodbe lokala, zaradi korone je bil omejen v delu, a je kljub temu kupil stanovanje. Neumnost, naivnost ali pogum? V njegovem primeru se je izkazalo za pogum.

»Če nekdo reče, da nečesa ni mogoče narediti, povem to zgodbo. VSE JE MOGOČE.«

Na socialnih omrežjih je objavljal svoje sladice, kar so opazili v podjetju Bam - Moja čokolada. Videli so njegovo odločnost, videli njegovo odlično delo, vedeli tudi to energijo prednosti 'vse je mogoče'. Povabili so ga, da je posnel prve online tečaje osnov slaščičarstva. »Sladice so me vedno vodile do tega, kar sem želel v življenju narediti.« Tam je spoznal tudi Evo Klinc, ki je snemala tečaje za dekoracije tort.

Eva je delala torte, kakršne svet še ni videl …

Prvič je srečal nekoga, ki je bil s sanjami še bolj v oblakih kot on sam. Če je večina njegove generacije govorila, kaj vse se ne da, je on videl, kaj vse se da. Če je večina iskala neko redno službo, je on iskal poti, kako biti najboljši na svetu. A tu je Eva, ki ima še večje sanje kot on. Ki je še bolj nora, v pozitivnem smislu. Prvič ga je nekdo vprašal: »Kaj so pa tvoje sanje?« Ja, sanja. Ja, želi si s kom deliti svoje sanje. Brez pomisleka je odgovoril odločno: »Da bi imel svojo akademijo!« »Postavi v vrsto,« se je nasmehnila Eva. »Ne, ne razumeš,« je bil neomajen Sandi. »Midva jo bova imela skupaj.« Nasmehnila se je, sanjavemu 21-letniku. A tedaj se ni zgodilo nič, le redna prijateljska srečevanja, kjer so ure minevale v pogovorih o slaščicah, akademiji, sanjah, odnosih, učenju, življenju, meditaciji …

Dobil je klic z gradu Bogenšperk, če bi se zaposlil kot kuhar. »Ne, samo kot slaščičar.« Tako je prvič začutil prijetno varnost rednih prihodkov, obenem pa delal to, kar rad dela – slaščice. 

A bile so še ene sanje … Amaury Guichonov, 2,5 mesečni tečaj za slaščičarje v Vegasu. Amaury, izjemen vizionar, ki je že pri 32ih letih dosegel svetovno slavo s svojimi slaščicami. »Če želiš biti na mestu, kjer je nekdo drug, moraš početi stvari, ki jih on počne.« Sandi je zato želel bolje spoznati Amauryja – kako razmišlja, kaj dela, kakšne navade ima … da je tako uspešen.

Poleg redne službe je delal slaščice, da je privarčeval 26.000 evrov za ta tečaj. Eva je medtem delala torto Amauryja. »Začetek decembra je bil,« se Sandi spomni kot bi bilo danes, »ko mi je pokazala to torto. Začel sem se tresti …« Obrnil se je k Evi in rekel: »Eva, Amaury bo to videl, pa če je to zadnja stvar, kar bom naredil.«

In je šel. V Vegas. Prvič na letalo. Brez pravega znanja angleščine.

Sandi je v šoli Amauryja spoznal starejšega sošolca, ki je prav rad poslušal zgodbe tujcev – kaj jih je privedlo v Ameriko. Tako je Sandi v Vegasu našel podpornika, kateremu je prvič povedal svojo težko poslovno pot. Svojo predanost. Svoje sanje. Seveda je povedal tudi vse o Evi in torti Amauryja. Milijonar je večinoma spraševal, tu pa rekel le: »Pojdi do Amaurija in mu to pokaži. Ne čakaj, da drug to naredi. Noben drug ne bo, če ne boš sam. Eva pa naj pripelje to torto v Ameriko.« Bi, če bi imela finance. »Pokliči jo, naj pride. Ji jaz plačam let.« Dolgo sta se pregovarjala, saj se je Sandiju zdelo to preveč velikodušno. A je vztrajal: »Don't worry. Bom jaz plačal. Imam denar.« 

Sandi je dobil solzne oči, v naslednjem trenutku ga je že objemal, takoj za tem pa klical Evo, čeprav je bilo na drugem koncu sveta to sredi noči. »Našel sem ti investitorja, da prideš v Ameriko in Amauryju pokažeš torto!« Kar skakala sta od navdušenja, en bolj kot drugi. Po dveh mesecih truda, kako tako reč spraviti v Ameriko, kako priskrbeti potrebne papirje in dovoljenja za skulpturo, ki je v bistvu hrana, jim je uspelo.

A potem razočaranje. Ko je Amaury videl to torto, je Evo in Sandija … ignoriral. Nič. Zgodilo se je – nič.

A ju vseeno ni mogel zignorirati. Sandi je zmagal in postal najboljši učenec njegovega tečaja.

Njun podpornik ju je spraševal, zakaj Eva in Sandi ne delata skupaj. Spodbujal ju je, vodil, mentoriral … Tako je že v Ameriki nastala dokončna odločitev – ko sta se vrnila v Slovenijo, sta začela graditi skupno zgodbo.

1. 9. 2023 sta tako začela skupaj izvajati tečaje v živo in s pralineji ter s februarjem 2024 začela s prvo slovensko online in live Q&A slaščičarsko akademijo.

To niso le klasični online tečaji, ampak je ključna celotna podpora. »Slediva Paretovemu pravilu 80/20. 80 % uspeha je odvisnega od mindseta, 20 % so sposobnosti in znanja. Informacije se naučiš, mindset pridobiš. Zato ne učiva samo slaščičarstva, ampak mnogo več.« Tako ni redkost, da udeleženka tečaja reče: »Sem mislila, da sem prišla na tečaj, dobila pa življenjsko lekcijo.« Od 45 ljudi na tečaju jih je kar 5 odprlo svoja podjetja.

V nekaj mesecih sta postavila celotno grafično podobo Sugar Queen in postavila marketing, naredila spletno trgovino, posnela obširno online akademijo z več kot 120 videi (snemali so pred in med božičem, tudi za novo leto), napisala sta knjigo, kjer je preko 60 receptur, podprtih z video vsebinami. Sestavila sta Sugar Queen box, v katerem dobijo sestavine, ki jih ni moč kupiti v navadnih trgovinah; ker ena ni dovolj, sta napisala še dve obširni knjigi, obenem sta izvajala tečaje po podjetjih … »Delala sva po 20 ur na dan. Noro. Takrat sem se tudi zavedal, kako neverjetno poslovno partnerico imam poleg sebe – izjemno, šla bo čez vse meje, da bo dosegla to, kar je treba doseči.«

Sproti Eva še vedno dela torte. Sandi dela praline.

»Opažava, da ljudje kupujejo naju. Bolj kot najini produkti jih zanimava midva, najina zgodba. Tako se lahko marsikdo poveže s tem. Magično je občutiti, kako se zbirajo skupaj podporni ljudje, nekakšna komuna prijetnih ljudje, ki nas združuje strast do izdelave slaščic.«

Kaj je njuna največja misija?

»Ja, to je pa zanimivo,« se nasmehne Sandi, ko mu oči kar zažarijo. »Največja misija najinega življenja je podobna, kot jo je Dewesoft zastavil v hardware svetu, samo da midva v slaščičarskih vodah. Ko sva prvič slišala za Mesto Akrobatov, kako bo to prostor neskončnih možnosti za vse, ki razvijajo svoj fizični izdelek, kako se ponuja od navduševanja, izobraževanja in mentoriranja do podpornih storitev in skupnih služb … sva vedela - to je to. To bova midva naredila v slaščičarskih vodah. Nek resort, neko vas ali kar mesto, kjer dobiš vse na enem mestu. Podporno okolje, ki pomaga ljudem do uspeha, da torej zrastejo v osebo, kakršna želijo biti, in postanejo, kar želijo. To nama največ pomeni. Vse delava v tej smeri.«

Na lastni koži sta začutila, da potrebuješ ogromno truda, discipline, in vsaj eno pravo osebo, ki verjame vate. To želita dajati dalje.

Kaj bi bil nek splošen nasvet vsem, ki se še podajajo na ustvarjalno pot? »Če nikoli ne odnehaš, nikoli ne moreš izgubiti, vedno prideš do cilja. Do tja je sicer veliko preprek, ampak če si trdno prepričan, da ti bo uspelo, je razlika le v tem, da je zmagovalec poskusil enkrat več. Ko slediš temu, kar si želiš, vedno na pot pridejo pravi ljudje in vedno se zgodi, kar se mora.«

Njun slogan je zelo pomenljiv in zaobjame celotno njuno pot: »Vse je mogoče, če želiš.«

Poglejte si več na: www.sugarqueenacademy.com