ZGODBE AKROBATOV: Racketry

Namizni tenis je fizično in mentalno izredno zahteven šport, kjer se napredka ne da kar tako enostavno ovrednotiti. Igralci preživijo ogromno časa v telovadnici, pa vendar lahko traja več mesecev, preden se ves ta trud tudi opazi, saj trenutno nimajo načina, s katerim bi lahko natančno izmerili svoj napredek.

Racketry rešuje ta problem, saj igralcem omogoča analizo gibanja in moči udarcev ter video analizo treningov preko mobilne aplikacije. Lopar zabeleži vsak udarec, ugotovi, kateri udarci so bili odigrani (je bil to denimo forehand spin, je bila to backend rezana žoga), šteje udarce, meri kalorije, skratka igralcu da vse potrebne informacije za izvedbo res kvalitetnega treninga.

Profesionalnim igralcem nudi tisti “edge” da pridejo / ostanejo na vrhu, amaterjem pa naredi šport bolj zabaven z individualno prilagojenimi trening programi in povezovanjem z ostalimi uporabniki Racketry loparjev. Omogoča tudi zelo hitro in enostavno izdelavo “highlights” posnetkov, ki so še kako popularni med mladimi v dobi socialnih omrežij.

Prvi uporabniki vidijo velik potencial v hitrih športnih analizah in pametnem snemanju. Izpostavili pa so, da se s pametnim loparjem v nobenem smislu ne sme poslabšati trenutne izkušnje igranja. Tako je bilo v zadnjem obdobju vloženega ogromno truda v to, da je senzor neopazno vgrajen v ročaj in se pametni lopar navzven ne razlikuje od navadnega loparja. Uporabniška izkušnja je bila Mateju pri razvoju tudi eno ključnih vodil.

Tudi Matej Šircelj je včasih treniral ping pong, danes igra rekreativno. Letos je zapustil udobje redne službe programerja in se podal v podjetništvo. “Ko sem v prejšnjih službah napredoval kot programer, mi je bilo to nekaj časa zadosten izziv. Zdaj pa mi je izziv zapustiti korporativni svet in sam nekaj ustvariti. Ko si sam na podjetniški poti tudi šele vidiš, koliko se moraš naučiti.”

Vsekakor pa ne moreš narediti upešne poslovne zgodbe čisto sam. Tako se je najprej povezal z Davidom Orešnikom, ki je glavni trener v namiznoteniškem klubu Mengeš, ki velja za enega največjih klubov v Sloveniji. David je prevzel vlogo strokovnega sodelavca in z njegovo pomočjo in angažiranjem njegovih varovancev sta uspela skozi iteracije izboljšati začetne prototipe do te mere, da so zdaj uporabni in koristijo igralcem v izredno težkih pogojih, ki se pojavijo vsakič ko je prisotno vsaj malo športne tekmovalnosti.

“Ko je prišlo spoznanje, kako velika je razlika narediti fizični produkt, ki si ga sam naredil kot hobi projekt, ali pa produkt, ki mora delovati kjerkoli in kadarkoli in ga bo potencialno uporabljalo na tisoče uporabnikov, sem se odločil poiskati podporno okolje, ki ima tako znanje in izkušnje. Poizkusil sem s pospeševalniki v Nemčiji in Belgiji, razmišljal, kako bo treba enkrat postaviti proizvodnjo linijo nekje na Kitajskem, na koncu pa se je izkazalo, da je odgovor na vsa ta vprašanja kar v Trbovljah, le uro vožnje iz Ljubljane!”

Prvi obisk na Katapultu je bil vse prej kot običajen, saj je ravno na ta dan snemalna ekipa za agencijo SPIRIT snemala promocijski video podpornih okolji SIO. Idejo je ekipi Katapulta ter nekaj statistom iz drugih podjetij znotraj stavbe predstavil kar med preletavanjem snemalnega drona. “Prej ali slej boš itak moral pitchat pred investitorji, evo, super prilika, kar skoči v vodo!”

In je. Navdušil je z razdelano idejo in tehnologijo ter trudom, ki ga je že vložil v razvoj prototipov, pa tudi osebnostjo. Človek na mestu. Takoj je bil naš. “Zelo prijetno ste me presenetili, Katapult ni zbirokratiziran kot nekateri tuji pospeševalniki, s katerimi sem imel izkušnje, je kot neka tujska legija; pridi, pridi, te vzamemo … Ne iščejo tistega, kar nimaš in zaradi česar bi te zavrnili, ampak kako bi ti lahko pomagali.”

Tu je dobil nasvete glede odprtja podjetja, prostore, računovodstvo, in najpomembnejše, mentorsko in strokovno podporo.

Z mentorjem sta pregledala elektronsko vezje ter se pogovorila o izzivih in možnih izboljšavah. Gre za baterijski produkt z omejenim volumnom, kar zahteva implementacijo rešitve z izredno nizko porabe energije. Podjetju je tudi svetoval na področju dobavne verige in poslovnega modela in ga povezal z zunanjim strokovnjakom dr. Sebastijanom Špragerjem, ki mu je pomagal pri razvoju algoritmov za strojno učenje in umetno inteligenco.

“Ko poskušaš iz hobi projekta zgraditi posel, imaš v glavi vse prepreke, ki so pred tabo. Mesece razmišljaš o problemu, ki ga ne znaš sam rešiti in ki ga niti še ni potrebno, jemlje ti pa energijo in čas in zavira napredek. Ena mojih večji skrbi je bila proizvodnja. Ko sem prvič prišel na Katapult in videl proizvodno linijo L-TEKA sem si oddahnil. Te linije za polaganje vezij sicer še ne koristim, miselnost je pa drugačna. Sam sem perfekcionist in se tudi zelo rad učim, mesece bi se lahko v nekaj poglabljal brez pravih rezultatov. Jernej mi je ogromno pomagal pri elektroniki, me usmerjal. Ko iteriraš, je fajn predebatirati proces z nekom, ki te opozori, če delaš kaj narobe. To sem mi zdi glavno pri mentorstvu – vodi te do tega, da hitreje najdeš pravo pot. Sem se pa tudi sam tekom procesa ogromno naučil o elektroniki.”

Tudi poslovni model je nastajal prav tako dolgo kot produkt in tehnologija. Racketry se ne omejujeje samo na namizni tenis, temveč v prihodnosti gledajo širše tudi v druge športe z loparji. Najprej bodo pod lastno blagovno znamko prodajali lastne pametne loparje. Kasneje želijo postati tehnološka platforma, ki bo ostalim blagovnim znamkam omogočala integracijo pametnih senzorjev v svoje produkte.

Financiranje? Začelo se je z lastnimi prihranki, letos so bili ob podpori zunanjega mentorja Alena Draganovića tudi uspešni na razpisu za zagonsko spodbudo P2. Konec leta načrtujejo izvesti Kickstarter kampanjo, zanimanje pa so zbudili tudi pri skladih tveganega kapitala.

In kje je največji trg? Azija je v ospredju z več kot 300 milijoni igralci, tudi Evropa in Amerika imata trg z več 10 milijoni potencialnih kupcev. Matej je svojo rešitev poimenoval “PLAYER EMPOWERMENT”, saj želi redefinirati, kaj pomeni biti športnik: “Verjamem, da lahko današnja tehnologija nadgradi uporabniško izkušnjo vsem športnikom in jih hkrati v dobi socialnih omrežij omogoči, da postanejo zvezde, tudi če morda niso rangirani med najboljšimi na svetu. Vsakdo je lahko junak svoje športne zgodbe.”