ZGODBE AKROBATOV: Nino Razpotnik, pohištvo iz karbona

Vse svoje življenje je nekako v obrtništvu – polagal ploščice, izdeloval iz lesa, vedno rad obračal električne kable … Kot ženske kupujejo čevlje, tako on kupuje mašine, pravi. »Včasih kupim, pa šele potem ugotovim, da sploh nimam več prostora, kamor bi jo dal.« Še dobro, da prijatelji ponudijo kakšno garažo. Sicer je Ninova posebnost tudi to, da kar sam naredi stroj, kakršnega rabi.

Lepota ustvarjanja je v tem, da najdeš tisto, kar te res veseli. To je našel. A hkrati spoznal, da zadnje čase samo menja čas za denar. Želi pa ustvariti nekaj več. Ampak kaj?

Ko poslušamo o zgodbah uspeha, se dostikrat ta pripoved začne na točki preboja. Je pa tudi pot pred tem. Pot zavrnitev. Pot testiranj. Pot obupovanj. Tako je bilo tudi pri Ninu.

Sašo Knez in Janez Cestnik sta ga spodbudila, da pride v ekipo Aformxa, torej v kompozitno branžo. Tam se je srečal s karbonom. Nakar mu je na kavi kumerat omenil, da: »Že tri leta sem v novem stanovanju, pa še vedno nimam klubske mizice,« kar potrjuje rek, da je kovačevava kobila bosa. »A bi mi ti nekaj naredil?« je pozval Nina. Da pa ne bi imel le neke navadne klubske mizice, je padla ideja: »Narediva karbonsko dvižno mizo. Ja, dvižna – to se bo dobro prodajalo. Zdravje pa to.« Terna! To bi lahko bila njegova prebojna poslovna ideja!

Z idejo je pogumno stopil do Jureta Kneza. Dvižne karbonske mize. Jure je poslušal, razmišljal, ostajal tiho, kaj vprašal in ponudil nekaj kontaktov … »No, sem si moral kar priznati, da mi je po ovinkih dal vedeti, da fant, iz tele moke ne bo kruha,« prizna Nino.

A vztrajnost je lastnost uspešnih, kaj ne? To je imel, vztrajnost. Stopil je še do Miša Gornika in mu predstavil isto idejo. A tudi Mišo je le malo zavil z učki … »Tole ne bo šlo,« si je Nino moral priznati.

In potem?

»Ja nič, moral sem se vzeti v roke.« Sestanki. Svetovanja. Seminarji. Učenje. Renderji. Še kar nič uspehov. Potem ena miza, vrtljiva. Ni šlo, preveč povprečna. Vedel je, da mora biti nekaj drugačnega, nekaj posebnega … Še mnogo ur razmišljanj, poizkušanj, testov … Vse do točke, ko je prišel na mentorski svet, kjer v krogu več ključnih mentorjev Katapulta in Dewesofta skupaj presojamo ideje.

Tokrat je naredil prestižno klubsko mizico (ne dvižno) v obliki Dewesoftovega logotipa. Vedel je, da bo to zagotovo nekaj posebnega – le da ni vedel ali v pozitivno ali v negativno smer. Lahko bi bili jezni, da brez dovoljenja uporablja logotip. Tako personalizirane mize ne bi mogel ponuditi nikomur drugemu. Lahko bi ga odgnali. Lahko se pa odzovejo pozitivno. Hm … S tako nervozo je stopil na mentorski svet. Še dobro, da je vztrajal, da pride pokazat v živo, saj ko je Jure to mizico že na hodniku zagledal, je takoj rekel: »Tole pa kar kupim.« Prodano!

To je prva večja potrditev, da gre v pravo smer. Luksuzno pohištvo iz karbona. Zaradi specifične obdelave le redki znajo izdelovati iz tega materiala. Zato je redko, redkost pa zviša ceno. Tako se izdelki iz karbona klasificirajo med prestižne. Kupijo ga le poznavalci edinstvenosti materiala.

Zato se je Nino osredotočil na butično proizvodnjo, predvsem po naročilu. Če je prepričal Jureta, ne dvomimo, da ne bi prepričal še mnogo strank … Ravno pred kratkim je dobil sliko, kako njegova miza krasi pisarno v Pekingu. 

Navdušen nad izjemnimi odzivi, ki jih je v potrditev dobil na presoji idej, lahko vsem, ki še nimajo poguma, da bi predstavili svojo idejo, pove: »Če je dobra ideja, če verjameš v njo, pejt v to. Sem v fazi, ko nimam pojma, kako bom vse skupaj razvijal. Imam sicer zelo jasno globalno sliko, a detajli so mi še neznanka. Most bomo prečkali, ko pridemo do njega, do takrat se pa ne bomo obremenjevali.«

Kaj pa dolgoročni cilji in želje?

»Rad bi ustvaril firmo, da bo imela dodano vrednost, da bom dobre ljudi lahko dobro plačal.« Nino, mnogo uspehov ti želimo na tej poti!